Ste preveč popuščali apetitom vsaj nekaterih ministrov?
Ocenjujem, da je to posledica racionalnosti. Posebej nismo nikomur popuščali. Celotni proračunski izdatki se bodo naslednje leto realno povečali samo za 2,6 odstotka. Po moji oceni smo na programskem delu naredili kar precej. Rastejo namreč investicije in nekateri programski sklopi. Zato so ministri lahko zadovoljni, smo pa od njih seveda zahtevali, da tudi sami varčujejo na tistih postavkah, kjer je to možno. In prav vsi so varčevali.
Ste predvideli tudi morebitne izdatke zaradi vključevanja v Nato in Evropsko unijo?
Rdeča nit tega proračunskega memoranduma je vstopanje v Evropsko unijo. Za nas je izjemno pomembno, da v EU vstopimo konkurenčno in enakopravno z drugimi. Zato je izjemnega pomena, da podpremo gospodarstvo v teh naporih. V tem smislu smo predvideli dodatna sredstva za tehnološki razvoj, za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva, posebna sredstva pa smo predvideli tudi za prestrukturiranje tekstilne industrije. Tako, da bi poudaril, da to niso stroški, temveč investicije Slovenije v prihodnost.
Nekaj je tudi proračunske luknje. Ali jo boste poskušali nekako zapolniti?
Pravzaprav je ta proračun, tako kot je pripravljen, eden boljših tudi glede deficita. Deficit, ki ga predvidevamo, je 0'99 odstotkov. To je eden nižjih deficitov, ob tem pa imamo investicije, ki bodo presegle 150 milijard.
Kaj pa ocena inflacije? Menite, da je realna?
Vsi makroekonomski agregati so pomembni pri javno-finančnih virih. Zlasti rast bruto domačega proizvoda, izvoz, uvoza ter tudi osebna potrošnja. Inflacija je samo eden od dejavnikov. Vlada se bo seveda trudila, da bo dosegla svoj cilj. Inflacija je zlasti pomembna zaradi gospodarstva in konkurenčnosti izvoznega gospodarstva ob vstopanju v EU. Potem ko bomo v EU namreč ni več prostora za višjo inflacijo v Sloveniji, kot v EU, če seveda želimo biti konkurenčni v Evropi.
