Antraks po sedmih letih spet v Sloveniji: Poginilo govedo pri Vrhniki

Na pašniku v naselju Blatna Brezovica pri Vrhniki, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, je zaradi vraničnega prisada minuli četrtek poginilo sedem telic.

Sum na prisotnost vraničnega prisada pri poginulih telicah, ki jih je veterinarskohigienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta odpeljala z istega pašnika na območju postojnskega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so potrdili 20. avgusta, bolezen pa z laboratorijskim preiskavami dan kasneje.

Na pašniku se je paslo 43 govedi, sedem pa jih je poginilo.

Takoj po potrditvi bolezni so na pašniku uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni (prepoved premikov živali z in na pašnik, zdravljenje, razkuževanje, …), so še povedali.

Ker gre za zoonozo, so o pojavu obvestili tudi zdravstveno službo. Vse, ki so prišli v stik s poginulimi in sumljivimi živalmi, so napotili k zdravniku. Zaradi okužbe s to boleznijo je sicer v Sloveniji nazadnje zbolela oseba leta 1983.

Zadnji pojav antraksa v Sloveniji je bil sicer leta 2008 v okolici Celja.

Novo območje vraničnega prisada

Državno središče za nadzor bolezni je na podlagi podatkov o pojavu bolezni, vodotokov, poplavnih območij in zgodovinskih podatkov o pojavih vraničnega prisada in določenih predhodnih distriktih določilo novo območje vraničnega prisada (antraksov distrikt), na katerem bodo morali v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni.

Med te ukrepe sodi preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta, in živali, ki jih krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta.

Novo določeno območje vraničnega prisada zajema območja naselij Dol pri Borovnici v občini Borovnica in naselij Bistra, Blatna Brezovica ter Verd v občini Vrhnika.

Po podatkih iz registrov je v distriktu skupaj 21 gospodarstev z 880 govedi, pa tudi pet gospodarstev s prašiči in štiri gospodarstva z drobnico.

Uprava je o pojavu bolezni in izvedenih ukrepih prek sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge države članice.

Ocena tveganja

Glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in je prek vodnih poti povezano s predhodnimi distrikti, in da lahko spore povzročitelja vraničnega prisada v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena, so še pojasnili na upravi.

Okužba pri človeku je redka

Na straneh UVHVVR pojasnujejo, da je antraks oz. vranični prisad bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živalih. Okužba pri človeku je izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika.

Bolezen se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši.Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore, so zapisali. Živali se večinoma okužijo, ko zaužijejo spore bacila s krmo, ali pa jih popijejo z vodo.

Čas od infekcije do pojava kliničnih znakov je največ pet dni, pri ovcah se prvi znaki lahko pokažejo že po 24 urah. V najhujši obliki pride do nenadnega pogina pri na videz zdravi živali, ki pade po tleh. Na ustih in nosu se pojavi krvava pena, iz zadnjične in vaginalne odprtine pa teče čista kri. Pride do težav pri dihanju, krčev ter posledično do pogina zaradi paralize dihalnega centra. Ta oblika je najpogostejša pri ovcah. Pri govedu pride najpogosteje do nenadnega povišanja telesne temperature (40° C do 42° C), pospešeno je dihanje in srčni utrip. Žival je utrujena, ne je, ne prežvekuje, ne daje mleka. Pride do krvave driske, močno pordečenih vidnih sluznic, krvavitev skozi zadnjično odprtino, oteklin v žrelu, itd. Žival po nekaj dneh pogine. Pri konjih se bolezen kaže v dveh oblikah: žrelna, za katero je značilna močna oteklina v predelu žrela, vratu in vse do prsi ter trebušna, za katero so značilni hudi krči (kolike). Pri prašičih se vranični prisad največkrat pojavi v žrelni obliki, ki se kaže z oteklino pod čeljustjo in po vratu.

Bolezen je ozdravljiva. V začetni fazi se lahko zdravi z visokimi dozami antibiotikov.

Preprečevanje

Na strani UVHVVR je zapisano tudi, da je za preprečevanje vraničnega prisada najpomembnejša osveščenost ljudi in izvajanje drugih preventivnih ukrepov:
- izolacija novo nabavljenih živali;
- izolacija bolnih in brejih živali;
- zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in krme;
- zagotavljanje ustreznih higienskih razmer v objektih za rejo in drugih prostorih;
- zagotavljanje higiene porodov in molže;
- preprečevanje vnašanja povzročiteljev v rejo;
- ustrezno ravnanje s trupli, odpadki, gnojem in gnojnico;
- čiščenje in razkuževanje (razkuževalne bariere, higiena rok, obleke, opreme, prevoznih sredstev, ...)
- zaščita vodnih virov na gospodarstvu.