G. Anželj, zakaj ste se osebno kot direktor policije odzvali na klic direktorja javnega zavoda RTV Slovenija?
Jaz se nikakor nisem odzval na klic, jaz sem kot generalni direktor policije in kot policist bil seznanjen s sumom, da bi lahko bilo storjeno kaznivo dejanje v pisarni generalnega direktorja RTV-ja in sicer nedovoljenega prisluškovanja. Ko sem to informacijo dobil, sem preveril s svojimi sodelavci policisti, kako je v tem primeru potrebno ravnati in svetovali so mi, da smo po preteku enega tedna opravili protiprisluškovalni pregled v tej pisarni. Jaz sem šel s svojimi sodelavci policisti na sam kraj, da vidim, kako se tak pregled tudi fizično opravi.
Kje ste pa dobili to informacijo? Je direktor RTV-ja poklical na številko 113, tako kot bi morali vsi ostali državljani, ali je imel kakšne privilegije?
V bistvu privilegijev ni. Vsi lahko prijavijo vsako kaznivo dejanje policistu. Največkrat se pojavi tistemu lokalnemu policistu, ki pokriva določeno območje, velikokrat se prijavi kaznivo dejanje na 113. Vsi policisti smo po zakonu dolžni sprejeti sum storitve kaznivega dejanja in ustrezno po zakonu tudi ukrepati.
Se pravi, da je vas poklical?
Da, po telefonu je poklical mene.
Kolikokrat pa ste že v podobnih primerih intervenirali kot direktor policije in seveda pri kom?
Prav gotovo velikokrat. Velikokrat gre za male ljudi, ki se jim godi krivica v tej državi, ljudi, ki niso zadovoljni s policijsko intervencijo, s policijskim delom. Ljudje pričakujejo, da je policija učinkovita, da si policija upa ukrepati in jaz sem generalni direktor te policije in jaz si seveda v takem primeru zadeve zabeležim in povzamem vse, kar je možno, da bi policija v vsakem primeru bila učinkovita in ukrepala.
Tudi mi smo poskusili poklicati policijo na 113 in prijavili podoben primer suma prisluškovanja, pa se nihče ni odzval, vi pa sploh ne. Se pravi, da nismo vsi enaki v tej državi.
Smo enaki. Mene niste poklicali. Če ste poklicali na 113, se je odvijal normalni policijski postopek. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je potrebno preveriti resnost in utemeljenost suma, in če ta sum pride do takšne stopnje, da policisti smatramo, da gre za res ta sum v skladu ZKP-jem na podlagi drugega odstavka 148. člena, opravimo posamezne ukrepe.
In če bi v takem primeru poklicali vas osebno?
Tudi bi lahko, seveda, če bi bil dosegljiv, če bi me dobili. Poglejte, moja naloga ni prihajati na mesto in biti zmeraj s svojimi sodelavci pri vseh ukrepih, nenazadnje v cestnem prometu letno izvršimo preko 600.000 ukrepov, več kot 80.000 kaznivih dejanj preganjamo letno, ampak na določenih dejanjih seveda sem bil in bom in me to policijsko delo veseli, nenazadnje sem bil pred leti policist.
Se pravi v takih primerih torej nasvet državljanom – kličite direktorja policije...
V bistvu ste vi to pokomentirali. Sem se večkrat odzval, in če bodo težave, in ne bodo mogli več na drugih ravneh policijske organizacije, seveda se lahko pokliče tudi mene ali pa se mi napiše.
Bili so dvomi o tem, ali je bil ta postopek zakonit ali ne. Vi trdite, da je bilo vse zakonito. Ampak če je šlo za uraden obisk policije in če je bilo vse v redu, zakaj ste se potem tisti večer izogibali medijem in ste odšli iz stavbe RTV-ja skozi zadnja vrata?
Prav to ne drži. Mogoče je to ravno napaka, da sem šel skozi glavna vrata in zaradi tega tam ni bilo nobenega novinarja in so me vsi čakali zadaj. To sedaj analiziram za nazaj. Ko smo pa odhajali skupaj skozi glavna vrata, me je pa očitno poslikal samo novinar Žurnala in ta slika je bila objavljena – skozi glavna vrata.
No, novinarji so stali pred glavnim vhodom javnega zavoda RTV-ja...
No potem upam, da so me posneli.
