"Na delo policije v letu 2003 so vplivali mednarodni dejavniki, kot so obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela na področju mednarodnega sodelovanja, še posebej pri vključevanju v Evropsko unijo in boju zoper mednarodni terorizem," je na današnji predstavitvi poročila o delu policije v lanskem letu poudaril generalni direktor policije Darko Anželj.
Delo policije, ki jo Anželj sicer vodi šele dva meseca, za zdaj ocenjuje kot uspešno, kar dokazuje tudi manjše število nedovoljenih migracij ter manjše število prijavljenih kaznivih dejanj, kot so umori, hude telesne poškodbe, ropi ter manjše število mrtvih in poškodovanih žrtev kaznivih dejanj.
Po drugi strani pa se je policija soočala z nekaterimi zelo zapletenimi primeri gospodarske kriminalitete in številnimi primeri premoženjskih deliktov, je povedal Anželj in dodal, da je bilo za področje javnega reda in miru značilno naraščanje prekrškov z elementi nasilja, še zlasti nasilja organiziranih navijaških skupin na športnih prireditvah. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem v družini, so bile opravljene številne dejavnosti, ki naj bi pripomogle k uspešni policijski intervenciji.
Prilagajanje standardom EU je potekalo predvsem pri vzpostavljanju učinkovitega nadzora južnega dela državne meje, zato je bilo veliko pozornosti namenjene izvajanju Schengenskega akcijskega načrta. Sproščeni prometni tokovi po umiritvi težavnih razmer na Balkanu in odpiranje v evropski prostor so pomemben zunanji dejavnik, ki pa poleg pozitivnih prinaša tudi nekatere negativne posledice. Gre zlasti za širitev kriminalne dejavnosti in njeno internacionalizacijo, zato je bilo pri boju zoper mednarodno kriminaliteto bistvenega pomena dobro sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, je povedal Anželj.
Kot je že v uvodnem delu povedal Anželj, je nacionalni program varnosti v cestnem prometu pomembno vodilo pri delu policistov, policija pa je v začetni fazi intenzivnega povezovanja pristojnih državnih ustanov za zagotavljanje večje stopnje varnosti cestnega prometa. Delo policistov je bilo osredotočeno na problem hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, pešcev, kolesarjev, mladih voznikov ter večkratnih kršiteljev cestno prometnih predpisov. Tako je lani na cestah umrlo 242 ljudi, kar 27 manj kot leta 2002, za ugodnejšo prometno varnost pa so zaslužne represivne in preventivne dejavnosti, usmerjene predvsem v umirjanje hitrosti. Tako kljub temu, da število prometnih nesreč narašča, število hudih poškodb oziroma smrti upada.
Policisti so med ukrepi pri nadzoru cestnega prometa najpogosteje odredili alkotest, pri čemer je 7754 voznikov (leta 2002 8890) imelo v krvi nad 1,5 promila alkohola, 2802 (leta 2002 2669) povzročiteljev prometnih nesreč pa je v krvi imelo nad 1,1 promila alkohola. Da tudi alkohol prispeva k zmanjšani varnosti v cestnem prometu pa priča dejstvo, da je bilo lani kar 38 odstotkov smrtnih žrtev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Sicer so zaradi vseh prekrškov lani skupaj kaznovali preko 600.000 kršiteljev.
Lani je policija obravnavala 1409 pritožb zoper delo policistov, od katerih je bilo utemeljenih 16 odstotkov, kar je največ do sedaj, je povedal namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič. Ob tem so obravnavali 307 kaznivih dejanj, katerih storitve so bili osumljeni policisti, večina zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Zoper 79 policistov so vložili 84 ovadb, glede 341 policistov so državnemu tožilcu poslali poročilo, v zvezi s sumi kaznivih dejanj pa so uvedli 24 disciplinskih postopkov. Ti podatki naj bi po Anžičevih besedah pričali o tem, da želi policija zgraditi takšen "imunski sistem", ki bo iz sistema izločal kazniva dejanja.
