Z aplikacijo do manj odpadne hrane, manj izpustov CO2 in manj lačnih ust

V Sloveniji smo lani zavrgli 150.839 ton hrane oziroma povprečno 72 kilogramov hrane na prebivalca, kažejo zadnji podatki Statističnega urada. To je sicer malenkost manj kot leto poprej. V primerjavi z 2021 smo lani zmanjšali količino odpadne hrane predvsem pri proizvodnji hrane in v gospodinjstvih. Po drugi strani pa se je za okoli 20 odstotkov v primerjavi z letom prej povečala količina odpadne hrane v gostinstvu in strežbi hrane. V tem sektorju so tako lani skupaj zavrgli okoli 55.839 ton hrane. Veliko te sicer predstavljajo neužitna hrana in ostanki, a pogosto "na odpisu" končajo tudi pripravljeni, a nedotaknjeni in torej še užitni obroki. 

Ko so v ljubljanski restavraciji od podjetja, ki ravna z biološkimi odpadki, prejeli zahvalo, da so v določenem obdobju zavrgli tri tone hrane, jih je to precej zaskrbelo. "Po drugi strani pa smo izvedeli za zgodbe lačnih otrok, s katerimi se vsakodnevno soočajo v centrih za socialno delo oziroma v njihovih dnevnih centrih, tako imenovanih Conah. Skupni imenovalec otrok in mladostnikov, ki so vključeni v te Cone, je ekonomska revščina," pravi Adnan Šupuk, direktor podjetja Edge Case Solutions in ustanovitelj Alms.si.  

Tako so začeli iskati rešitev, s katero bi povezali ponudnike hrane, ki jim obroki ob koncu dneva ostajajo, in na drugi strani ljudi, ki si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti dovolj hrane. Razvili so aplikacijo in pobudo Alms.si s sedežem v Ljubljani in z globalno vizijo. "S tehnologijo rešujemo problem zavržene hrane. Približno 30 odstotkov vse proizvedene hrane po vsem svetu gre v odpadke. To je približno 1,3 milijarde ton hrane ali približno 170 kilogramov na osebo na leto," pravi Šupuk. 

Cilj projekta je, kot pravi Šupuk, zmanjšati potrato hrane, zmanjšati izpuste CO2 in na drugi strani zmanjšati problem revščine oziroma lakote. "Projekt je zasnovan povsem humanitarno. Že samo ime 'Alms' to razkrije, saj beseda v angleščini pomeni miloščino, donacijo v obliki hrane," je pojasnil ustanovitelj projekta. 

Kako sistem deluje?

Podjetje, ki zaznava, da jim ob koncu dneva ostajajo še povsem užitni obroki, kontaktira ustvarjalce spletne strani Alms.si. Ti jim pomagajo pri registraciji in omogočijo dostop do sistema. "Ko se registrirajo prvič, nato v sistem vnesejo vse artikle, ki bi potencialno lahko bili višek hrane. Pri tem jim seveda pomagamo in pokažemo, kako s tremi, štirimi kliki vsak dan v sistem vnesejo tisto, kar jim ostane tisti dan," je pojasnil Šupuk. 

Pomembno je, da to v sistem vnesejo še pravočasno, torej še pred zaprtjem lokala. S tem namreč omogočijo, da ima organizacija na drugi strani dovolj časa, da ponujeno hrano vidi, rezervira, počaka na potrditev restavracije, hotela, pekarne ali kavarne in jo pride iskat. Podjetja pa bodo lahko tudi za nekaj dni vnaprej napovedala donacije hrane, če se za to odločijo. 

V testni fazi rešili in donirali že več kot 20 kilogramov hrane

Projekt so razvijali devet mesecev. "Na tem mestu bi izpostavil celotno ekipo 11 ljudi, ki so se res trudili in poleg vsega drugega dela, ki ga imamo, so v večernih urah, pozno v noč delali na tem portalu," pravi Šupuk. Portal je trenutno v angleščini, vendar bo že v nekaj dneh v slovenščini. "Ker smo že od začetka razvijali, da bo uporaben tudi v drugih državah."

Že v testni fazi pa se je izkazal za zelo učinkovitega. V le nekaj dneh so pred uničenjem in zavrženjem rešili že več kot 20,45 kilograma hrane. To pa pomeni tudi 38,85 kilograma manj emisij CO2, ki bi sicer nastale. Odpadna hrana je namreč tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov na svetu. 

V testni fazi je sicer sodelovala le peščica ponudnikov hrane, na drugi strani pa je trenutno glavni prejemnik hrane CONA Cent'r. To je dnevni center, ki je namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju in ki deluje v okviru Skupnostnih programov za mlade Centra za socialno delo Ljubljana. 

"Naša izkušnja s projektom je fantastična," pravi Vitomir Simunišek, koordinator Skupnostnih programov. Odzivi otrok na dodatne obroke so zelo pozitivni. Kot je pojasnil, je večina otrok in mladostnikov, ki prihajajo v Cone, tako ali drugače prikrajšanih za normalno družinsko življenje. "Večina teh je na en ali drug način socialno ogroženih, nekateri tudi materialno," je pojasnil. 

V Ljubljani sicer deluje pet tovrstnih con, v projekt pa je bila v testni fazi vključena le ena, a si želijo, da bi v prihodnje lahko vključili še preostale cone. 

'V vsaki pekarni ob koncu dneva ostane kruh'

Šupuk si želi, da bi se v naslednjih fazah v to brezplačno aplikacijo vključilo še več gostincev, trgovcev in hotelirjev in seveda tudi več organizacij, ki delujejo na področju pomoči socialno ogroženim in so v stiku s svojimi uporabniki. "Lahko si samo predstavljamo, kako je na periferiji, če že v Ljubljani imamo takšne zgodbe, da gredo ljudje, otroci v posteljo lačni," je opozoril. 

Po drugi strani, kot poudarja, obstajajo gostinci, hoteli, pekarne, pa tudi šole, vrtci, bolnišnice in druga podjetja ter zavodi, ki jim hrana ob koncu dneva ostaja in ne vedo, kaj bi z njo. "Tu seveda mislimo predvsem na nedotaknjene obroke, ki jih lahko podarijo."

Svojo pripravljenost za sodelovanje v projektu so izrazila že številna podjetja, ki se zavedajo problema viškov hrane. "Pogovarjamo se s hoteli, pekarnami. Vsaka pekarna je zainteresirana, v vsaki pekarni ob koncu dneva ostane kruh. Teh pekarn je veliko in vse morajo na koncu dneva ta kruh nekam dati, saj ga naslednji dan ne morejo več prodati," pravi Šupuk. 

Interes so izkazale tudi slaščičarne. "Tam se pogosto zgodi, da se jim kakšna torta ponesreči in ni več tako privlačna za prodajo. Takšne slaščice potem zavržejo. Ampak zakaj bi jih zavrgli samo zaradi lepotnih napak, če jih lahko podarijo."

Uporabna rešitev tudi v primeru naravnih nesreč

V osnovi gre za povezovanje obilja s potrebami na terenu. Tako je projekt lahko koristen tudi na drugačen način, kot nekakšna stična točka pomoči ob izrednih dogodkih. "Ta projekt bomo lahko uporabljali tudi za katerokoli ujmo ali nesrečo, kot so na primer potresi, poplave ... Prek aplikacije bodo v takšnih primerih lahko vse restavracije oziroma ponudniki na določenem območju ekipam na terenu (civilna zaščita, gasilci, reševalci ...) ponudili topel obrok, hrano oziroma pomoč," izpostavlja ustanovitelj aplikacije Alms.si.

Da bo projekt resnično povsem zaživel, bo potrebnega nekaj časa in seveda čim več sodelujočih podjetij in organizacij. A da so na dobri poti, kažejo številni dobri odzivi. Tudi od javnih institucij. "Pomembno se nam zdi, da javne institucije podprejo ta projekt. Eden prvih, ki smo jim ga predstavili, je urad predsednice republike," pravi Šupuk. 

Predstavili so ga tudi Mestni občini Ljubljana. "MOL podpira projekte, s katerimi se zmanjšuje količina odpadne hrane, saj je to v skladu s smernicami strategije krožnega gospodarstva," so poudarili na MOL.

Projekt nameravajo nadgraditi z umetno inteligenco in pametnimi rešitvami

V projekt bodo vključili tudi umetno inteligenco, ki bo skrbela za analitiko. Kot pravi Šupuk, jim bo ta omogočala, da bodo lahko analizirali podatke za neko določeno obdobje in spremljali, kako učinkovit je projekt. Po drugi strani pa bodo tudi ponudnikom hrane pomagali do boljšega načrtovanja oziroma pametnejših odločitev. "Podjetjem bomo lahko povedali, katere hrane so največ 'zavrgli' oziroma katere so imeli največkrat preveč," pravi Šupuk. 

V naslednjih fazah bi radi v okviru projekta postavili tudi pametne hladilnike. "Prostovoljci, ki jih bomo aktivirali skozi projekt, bodo dostavljali hrano v te hladilnike. Uporabniki, ki so registrirani pri sodelujočih organizacijah, pa bodo denimo s pomočjo QR-kode lahko dostopali do hladilnikov in hrano vzeli," je pojasnil.

Podobni projekti obstajajo tudi v tujini, a so večinoma komercialne narave in ne gre za donacije. Denimo v večjih evropskih mestih obstaja mobilna aplikacija "Too good to go", ki povezuje potrošnike z restavracijami in trgovinami, ki imajo viške neprodane hrane. To nato v aplikaciji ponudijo za neko simbolično ceno, potrošniki pa jo v določenem roku morajo dvigniti.