Predlog novele, ki jo je na omrežju X napovedal minister Jernej Vrtovec, je bil 6. novembra posredovan v vladni postopek, nato pa ga čaka še redna zakonodajna procedura v državnem zboru. Če bo sprejet, bo pomembno spremenil način obračunavanja avtotaksi prevozov v Sloveniji. Potniki bi lahko vožnjo naročili prek aplikacije, v kateri bi še pred začetkom poznali predvideno pot in ceno, taksimeter pa ne bi bil več obvezen.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da zakonodajo prilagajajo sodobnim digitalnim poslovnim modelom. Ti so v tujini že uveljavljeni, denimo pri podjetjih, kot je Uber. Prepričani so, da bo sprememba povečala dostopnost taksi prevozov, uporabnikom pa omogočila preprostejše naročanje in večjo preglednost stroškov.
"Pri avtotaksi prevozih, naročenih prek elektronskih aplikacij, ki se v tujini že izvajajo, sta pot in cena prevoza znani že pred začetkom vožnje," poudarjajo. Potnik se s ceno seznani v aplikaciji in jo s potrditvijo naročila sprejme.
Ob tem poudarjajo, da predlog ni namenjen samo enemu ponudniku. Elektronske aplikacije bi lahko uporabljali vsi avtotaksi prevozniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Na ministrstvu pričakujejo, da bo večja konkurenca pozitivno vplivala na prevoznike in uporabnike. Neenakih konkurenčnih pogojev po njihovi oceni ne bo.

Možnost obračunavanja prevozov prek aplikacij je bila v Sloveniji predvidena že leta 2021, vendar jo je leto pozneje Golobova vlada odpravila. Uber je v Ljubljani začel delovati 20. maja lani, in sicer v sodelovanju z licenciranimi taksisti, ki morajo uporabljati taksimetre.
Taksisti: Nismo proti aplikacijam
V sindikatu taksistov na predlagane spremembe gledajo drugače. Kot poudarjajo, niso proti sodobni tehnologiji in digitalnemu naročanju prevozov. Tudi sami imajo že vrsto let aplikacije, prek katerih lahko potniki naročijo taksi. Pred začetkom vožnje v njih vidijo približno ceno.
Nasprotujejo pa odpravi obvezne uporabe taksimetrov. Predvsem se sprašujejo, kako bo po novem zagotovljen nadzor nad obračunavanjem prevozov in ali bo sistem za vse ponudnike dejansko enak.
Opozarjajo, da so morala taksi podjetja v preteklosti vlagati v prilagoditve davčnih blagajn in druge opreme, da so lahko na računih ustrezno razčlenila startnino, prevoženo razdaljo in čakalni čas. "Zakaj smo morali pred leti vlagati v razvoj in prilagoditve, zdaj pa se sistem ponovno spreminja?" se sprašujejo.
Država bi po njihovem mnenju morala pred spremembo sistema najprej učinkoviteje nadzorovati obstoječi trg. Na potrebo po določitvi najvišjih in najnižjih dovoljenih cen ter doslednejšem preverjanju spoštovanja pravil opozarjajo že več let. Kot primer navajajo Ljubljano, kjer je občina omejitve cen določila že pred leti, nadzor pa je bil po njihovih izkušnjah pomanjkljiv.

Ne nasprotujejo niti temu, da bi potniki ceno poznali že pred vožnjo. A vnaprej prikazan znesek po njihovem ni zagotovilo za pošteno ceno. Najbolj jih skrbi dinamično oblikovanje cen, pri katerem se lahko znesek za isto relacijo močno spreminja glede na povpraševanje. Potnik bi tako za isto vožnjo zjutraj plačal pet ali šest evrov, popoldne pa 15 ali 20.
"Kje je tukaj zaščita potrošnika?" še dodajajo. Ob tem opozarjajo tudi na izkušnje s Hrvaške, kjer so po liberalizaciji taksi trga zaradi težav ponovno posegali v zakonodajo.
Bo več konkurence pomenilo tudi slabše pogoje za voznike?
Sindikat najbolj skrbi vpliv velikih prevoznih platform na zaslužke in delovne pogoje voznikov. Opozarjajo, da platforme služijo predvsem s provizijami od opravljenih voženj. Z vidika njihovega zaslužka je tako vseeno, ali en voznik ustvari 100 evrov prometa ali dva voznika vsak po 50. Za posameznega voznika pa je to lahko velika razlika.
Voznik mora namreč sam kriti stroške goriva, vzdrževanja vozila, zavarovanja, prispevkov in davkov, ne glede na število opravljenih voženj. Če bi na trg vstopilo preveč voznikov, bi konkurenca znižala cene. Posamezniki bi potem za enak zaslužek morali delati bistveno več ur. "Ni nujno, da kdorkoli krši zakon, da se ljudem bistveno poslabšajo pogoji dela," opozarjajo.
Skrbi jih tudi možnost, da bi platforme, kot je Uber, z začetnimi nizkimi cenami najprej pridobile velik tržni delež, nato pa začele spreminjati pogoje poslovanja in višino provizij. Ko bi dosegle prevladujoč položaj, bi se morali vozniki prilagajati njihovim pravilom.

Ob tem opozarjajo še na morebitna tveganja za neprijavljeno delo, navidezne zaposlitve za minimalno število ur ter izogibanje plačevanju prispevkov in davkov. Ne trdijo, da tako poslujejo vsi prevozniki ali platforme, menijo pa, da bi morala država takšne možnosti predvideti in preprečevati.
Ministrstvo napoveduje tudi jezikovno zahtevo za voznike
Predlog novele sicer ne posega le v način obračunavanja prevozov. Ena od pomembnejših novosti je tudi zahteva po ustreznem znanju slovenskega jezika za vse voznike avtotaksi prevozov. Na dvojezičnih območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, bo zahtevano tudi ustrezno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da naj bi zahteva zagotovila učinkovito komunikacijo med voznikom in potnikom ter hkrati prispevala k potnikovi varnosti. Drugi pogoji za pridobitev licence se ne spreminjajo.
Jezikovno zahtevo podpirajo tudi v sindikatu taksistov. Po njihovem mnenju bi lahko šli še korak dlje. Želijo si namreč ponovne uvedbe izpita iz poznavanja mesta in turističnih znamenitosti. Kot poudarjajo, taksist ni le voznik, ki sledi navigaciji. Vsak dan dela z ljudmi in turisti, zato mora dobro poznati okolje, v katerem opravlja svojo dejavnost.

'Zahtevamo samo enaka pravila za vse, poštene pogoje poslovanja in učinkovit nadzor'
Razhajanja med ministrstvom in sindikatom se kažejo tudi pri vprašanju vključevanja med samo pripravo sprememb. Na ministrstvu so razložili, da je bil predlog predstavljen v javni obravnavi, v kateri so lahko zainteresirani podali pripombe in predloge, sledilo pa je tudi medresorsko usklajevanje.
V sindikatu so povedali, da jih pri pripravi predloga nihče ni kontaktiral ali povabil k sodelovanju. Ministrstvu tudi sami niso poslali pripomb, saj imajo na podlagi dosedanjih izkušenj občutek, da njihovih opozoril in predlogov ne upoštevajo.
Menijo, da bi morala država pred sprejetjem sprememb opraviti temeljito analizo njihovih posledic za voznike, domača taksi podjetja in potnike. Opozarjajo tudi, da se del provizij velikih tujih platform steka v tujino, medtem ko slovenska taksi podjetja v Sloveniji plačujejo davke, zaposlujejo ljudi ter vlagajo v vozila in razvoj storitev.
"Nismo proti aplikacijam, tehnologiji ali konkurenci. Zahtevamo samo enaka pravila za vse, poštene pogoje poslovanja in učinkovit nadzor," poudarjajo.
Predlog novele je zdaj v vladnem postopku, na ministrstvu pa predvidevajo, da bi lahko zakonodajna procedura potekala do januarja. Kdaj bi nova pravila dejansko začela veljati, bo odvisno od nadaljnjega postopka in sprejetja zakona v državnem zboru.









































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.