Slovenska politika se je na hrvaški predlog, naj vprašanje meje v Piranskem zalivu obravnava katero od mednarodnih sodnih teles, odzvala enotno. Tako možnost sprejemajo, vendar le če bo predmet arbitraže tudi kopenska meja.
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki še pripravlja odgovor hrvaški kolegici Kolindi Grabar-Kitarović, pa poudarja, da njenega pisma ne jemlje kot formalni predlog za arbitražo.
Dogovor o meji pred vstopom v EU
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je med zasedanjem odbora za zunanje zadeve evropskega parlamenta poudaril, da je treba sprejeti dogovor med državama glede celotne meje. Tako kot je morala Slovenija pred vstopom v EU rešiti odprto vprašanje z Italijo glede nepremičnin, tako bo moralo biti rešeno vprašanje hrvaške meje s Slovenijo, je še dejal.
Hrvaški premier Ivo Sanader je sicer poudaril, da Hrvaška mejnih vprašanj s Slovenijo ne namerava reševati v Bruslju. Ob tem se je slovenski vladi zahvalil za podporo pri začetku pristopnih pogajanj z EU in se zavzel za nadaljni razvoj dobrososedskih odnosov med državama.
Zakon o ekoconi ničen?
Slovenija je tako zaščitno ekološko cono kot epikontinentalni pas razglasila v hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni (ERC) in ta odločitev je pravno povsem nična in neutemeljena, je v hrvaškem saboru ponovil hrvaški premier Sanader. Po njegovem mnenju je Slovenija svoj epikontinentalni pas razglasila le zato, da si zagotovi boljša izhodišča za pogajanja o meji na morju.
Hrvaški premier je ob tem poudaril, da je vlada v Zagrebu že v petek sprejela odločitev, da bo za reševanje vprašanja meje na morju predlagala mednarodne pravne organe.
Predstavnika hrvaške opozicije, Zlatko Tomčić in Anto Djapić pa sta izrazila zadržanost glede reševanja vprašanje meje s Slovenijo z arbitražo. Po njuni oceni bi bila boljša rešitev, da Hrvaška toži Slovenijo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Slovensko zunanje ministrstvo preučuje predlog o arbitraži
Na slovenskem zunanjem ministrstvu hrvaški predlog, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno pravno telo, še preučujejo. Zunanji minister za Rupel sicer meni, da so predmet arbitraže lahko le vse sporne točke in ne le meja na morju.
Slovenska vlada se po Ruplovih besedah sicer na arbitražo pripravlja že nekaj časa. Obenem poudarja, da sedaj, ko je Hrvaška začela pristopna pogajanja z EU, nastajajo pogoji, da v njihovem sklopu Slovenija pokaže, kje so napake in težave ter jih sproti rešuje. Ima pa pomislek glede naglice in ne vidi razloga, zakaj bi hiteli z arbitražo, čemur je bolj naklonjena Hrvaška.
Stranke za arbitražo o celotni meji
Hrvaški predlog, da bi z arbitražo reševali le vprašanje morske mnenje, ni sprejemljiv, je enoten odziv slovenske politike.
Kot je opozorila največja vladna stranka SDS, se je v primeru arbitraže treba tudi zavedati, da to ni najcenejša in najhitrejša rešitev in da bi bila pot do dogovora o njej glede na dosedanje izkušnje dolga.
Če bo arbitraža edina možna pot za razreševanje medsosedskih odprtih
vprašanj, se bo zaradi dolgotrajnosti procesa vstop hrvaške v EU
verjetno podaljšal, so zapisali v Novi Sloveniji. Z SDS se strinjajo, da bi morali tako reševati
vprašanje celotne meje.
Da je arbitraža dolg proces, poudarja tudi glavni mož največje opozicijske stranke LDS, Anton Rop, ki poudarja, da je treba izhajati iz sporazuma Drnovšek-Račan. Predlog o arbitraži ocenjuje za najslabšega možnega.
Evroposlanec in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor pa, nasprotno, meni, da je arbitraža edina in tudi sprejemljiva možnost. Dodal je, da je za Slovenijo čas, da premisli o strategiji urejanja dvostranskih vprašanj, potrebna pa bo tudi politična enotnost.