Stola, na katerih sta sedela, bodo morda dali na dražbo

Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta po dvostranskem srečanju ob robu Croatia Summita v Dubrovniku poudarila, da sta na konferenci dobila potrdilo, da je arbitražni sporazum med državama postal zgled za reševanje meddržavnih sporov ter da je na tej podlagi treba nadaljevati proces Brdo.

Kosorjeva je dejala, da bodo predvidoma septembra organizirali novo srečanje v okviru procesa Brdo, na katerem bodo vsi udeleženci, ki so bili tudi na prvi tovrstni konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani.

To je pobuda, ki si prizadeva, da bi spodbudila spravo v tem delu Evrope po času težkih vojnih preizkušenj, da bi pred in med nadaljevanjem pristopnega procesa držav iz jugovzhodne Evrope k EU rešili večino političnih vprašanj, je dejal Pahor. Izpostavil je še, da brez zaupanja med njim in Kosorjevo dogovora o arbitražnem sporazumu ne bi dosegli.

Spomnil se je težavne poti, da bi državi našli dogovor o načinu urejanja spora o meji, ki se je junija 2009 zdel nepremagljiv in bi po Pahorjevih besedah lahko imeli odprto tudi varnostno vprašanje.

Potem sta s Kosorjevo, ki je julija 2009 prevzela premierski položaj, vendarle našla rešitev, kar za oba predstavlja izjemno veliko zadoščenje, ker sta naredila nekaj dobrega za prijateljstvo ter zaupanje med državama in narodoma, je povedal slovenski premier.

"To sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo, zlasti rešitev spora, je postalo referenca v mednarodni politiki za rešitev najbolj zapletenih vprašanj," je izjavil Pahor. Dodal je, da bosta s Kosorjevo dala posebno težo procesu Brdo.

"Gremo v novo etapo, da bi mir, varnost, blagostanje in demokracijo na osnovi najinih izkušenj delili s tistimi, ki jih podobne preizkušnje še čakajo," je sklenil Pahor.

"Verjamem, da lahko skupaj s Slovenijo, potem ko je Hrvaška sklenila pogajanja z EU, resnično in dejavno pomagamo sosedom z evropskega jugovzhoda," je povedala Kosorjeva.
Medsebojno zaupanje ter upoštevanje je bilo ključno za reševanje spora med Hrvaško in Slovenijo, ki je bil na mizi 18 let, je ocenila tudi Kosorjeva. Dejala je, da sta se s Pahorjem v Dubrovniku spominjala svojih srečanj v preteklih dveh letih, in se vnovič zahvalila slovenski vladi ter njenemu predsedniku za podporo hrvaškim pogajanjem z EU.

Izpostavila je Pahorjeve napovedi, da si bo osebno prizadeval, da bo Slovenija med prvimi državami članicami EU, če ne celo prva, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU.
Predsednika vlad Hrvaške in Slovenije sta se srečala že v soboto ob otvoritvi Croatia Summita ter se zvečer sprehajala v starem mestnem jedru Dubrovnika.

V kavarni, v kateri sta se s spremstvom na kratko ustavila, pa so danes novinarjem dejali, da bodo morda stola, na katerih sta sedela, ponudili na kakšni izmed humanitarnih dražb.

Kosorjeva in Pahor s srečanjem izjemno zadovoljna

Letošnja šesta mednarodna konferenca Croatia Summit je bila izjemno uspešna, morda najuspešnejša, ne le zaradi udeležbe številnih gostov, temveč tudi zaradi ozračja in vsebin, o katerih so potekali pogovori. Srečanje je bilo izjemno pomembno, dobro in uspešno, je na sklepni novinarski konferenc povedala Kosorjeva.

Kot je poudarila, so imeli udeleženci izjemno veliko pogovorov o krepitvi gospodarskega sodelovanja tako v okviru razprav kot na dvostranskih srečanjih, kar je ocenila kot "novo dimenzijo" Croatia Summita. "Odprli smo veliko novih in pomembnih vprašanj v zvezi z osrednjo temo srečanja Novo desetletje za Jugovzhodno Evropo – sklenitev tranzicije kot tudi glede varnostnih izzivov v južnem Sredozemlju."

Srečanje je potekalo tudi v ozračju sklenitve hrvaških pogajanj z EU, je še izjavila Kosorjeva. Poudarila je, da bo Hrvaška zdaj pomagala drugim državam Jugovzhodne Evrope na njihovi poti v EU. Dodala je, da se je na dvostranskih srečanjih s predsedniki vlad držav EU pogovarjala tudi o postopkih ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z Unijo ter da so ji vsi sogovorniki zagotovili "hitro in gladko ratifikacijo" dokumenta.

S srečanjem je bil zadovoljen tudi Pahor. Kot so po potrdili v njegovem uradu, sta ocenila, da je novela avstrijskega zveznega zakona o narodnih skupnostih korak naprej v odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Strinjala sta se tudi, da so reforme ključne za rešitev krize v Grčiji in varnost evra, izmenjala pa sta tudi mnenja o razmerah na Zahodnem Balkanu.