Arčon: Vlada izpeljala večino ključnih zavez

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Matej Arčon, je bila inflacija v Sloveniji leta 2022, ko so nastopili mandat, pri 10,3 odstotka, lani pa le še 2,7-odstotna. Povprečna neto plača je junija 2022 znašala 1307 evrov, novembra lani pa 1626 evrov. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil medtem leta 2022 pri 26.966 evrih, lani pa pri 33.062 evrih. Javni dolg se je v tem času znižal z 72,8 odstotka BDP na 67,6 odstotka BDP, bonitetna ocena Slovenije pa se je zvišala z AA- na AA, je nanizal.

"Stabilizirati državo je pomenilo tudi ali predvsem stabilizirati tudi javne finance. Čas prejšnje vlade je bil čas milijardnega zadolževanja, pri čemer je bil samo del tega dolga povezan s proticovidnimi ukrepi. Bistveno je, da se je delež javnega dolga v BDP pomembno znižal. Po domače, višina našega kredita glede na to, kar zaslužimo, je nižja, to pomeni manj obresti in višje bonitetne ocene, te pa pomenijo še manj obresti in torej več denarja za ljudi, za gospodarstvo in za infrastrukturo," je podčrtal.

V nadaljevanju je predstavil dosežke po prioritetah, na katerih je temeljil koalicijski dogovor. Začel je z zdravstvom, kjer da je vlada končno začela delo in obrnila krivulje. "Stabilizirali smo javni sistem, okrepili javno mrežo in jasneje ločili javno in zasebno zdravstveno dejavnost. V javni sistem smo pridobili več kot 300 zdravnikov in zobozdravnikov," je dejal. Omenil je še rekordne investicije v zdravstvu: več kot 800 milijonov evrov v infrastrukturo in več kot 80 milijonov evrov v digitalizacijo.

Vlada je po Arčonovih besedah okrepila tudi vladavino prava, dialog s civilno družbo in strokovno javnostjo. To naj bi dokazovala tudi vsakoletna poročila o vladavini prava, ki jih pripravlja Evropska komisija, pri čemer v zadnjem navaja, da je Slovenija napredovala na vseh ključnih področjih. Kot pozitivna primera sodelovanja je podpredsednik vlade omenil pokojninsko reformo in reformo plačnega sistema v javnem sektorju.

Na področju medgeneracijskega zavezništva je omenil še začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe, ki je po njegovem mnenju "ena največjih sprememb na področju socialne politike v naši samostojni državi". Po podatkih za januar pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe koristi približno 30.000 oseb, položnice za bivanje v domovih za ostarele pa so nižje do 700 evrov, je povedal.

Dotaknil se je tudi stanovanjske politike, ki so ji zagotovili "dolgoročno finančno podlago", namreč eno milijardo evrov za javna najemna stanovanja v desetih letih. V tem mandatu je bilo zgrajenih približno 2000 javnih najemnih stanovanj, trenutno jih je v gradnji okoli 500 stanovanj v okviru 11 projektov, še šest projektov za 800 stanovanj ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, okrog 10 projektov za 1300 stanovanj je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, hkrati pa se še pridobivajo zemljišča in razvijajo novi projekti, je povzel.

Na področju vzgoje, izobraževanja, visokega šolstva, znanosti in športa so prenovili izobraževalne programe od vrtcev do srednjih šol oziroma 250 kurikularnih dokumentov, je navedel. Kot zelo pomembno je izpostavil, da je Slovenija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern). Sredstva za znanost so podvojili na 700 milijonov evrov, je zadovoljen.

Prav tako se je pohvalil z dosežki pri zelenem preboju. "Sprejeli smo prvi sistemski podnebni zakon, pospešili smo vlaganja v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost, eden od rezultatov je, da je avtobusni promet v teh dveh letih zrasel za 15 odstotkov," je povedal. Za energetski prehod je bilo namenjenih več kot 881 milijonov evrov, država pa je prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije. "Zeleni prehod ni izbira, ampak je nujnost," je poudaril Arčon.

V zvezi z očitki, da vlada ni izpeljala davčne reforme, je dejal, da so gradili tudi na tem področju, zadnji ukrep je bil zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. O obdavčitvi nepremičnin se niso poenotili, je priznal, glede odnosa z gospodarstvom pa verjame, da so dokazali, da znajo voditi dialog, da pa vsi njihovi ukrepi niso bili dobro razumljeni. Kot je opozoril, so sprejemali tudi ukrepe, ki so prispevali k razvoju gospodarstva, pa so "bili mogoče za koga kar samoumevni", med njimi je omenil investicije v infrastrukturo in pomoč ob energetski krizi.

"Naša zaveza ostaja stabilna, pravična in razvojno usmerjena Slovenija, delo je treba dokončati. Že na začetku smo rekli, da delamo za dva mandata. Slovenija je že dolgo ujetnica logike 'en korak naprej, dva nazaj'. Ali ni že končno čas, da naredimo dva koraka naprej?" je sklenil podpredsednik vlade.