Muslimanski kulturni center, ki stoji na zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico, so zasnovali v arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti. Kot je povedal arhitekt Matija Bevk, so njegovo gradnjo videli tudi kot priložnost, da tedaj degradirano območje mesta vrnejo v uporabo mestu. Zato so ga zasnovali kot odprto strukturo, kjer med seboj različni objekti tvorijo javni prostor, ki se odpira na ulico. Poleg tega s tem, ko so objekti javno dostopni, po njegovih besedah na nek način ne pripadajo samo Muslimanskemu kulturnemu centru, ampak tudi mestu.
Džamija, sakralni objekt, v obliki kocke, ob njej minaret
Muslimanski kulturni center sestavlja šest objektov bele barve. Narejeni so iz betona, jekla, stekla in lesa in so obdani z belo železno konstrukcijo. Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej samostojno stoji minaret. Ob džamiji stojijo upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
Vse objekte povezuje kletna etaža, kjer so parkirišča, športna dvorana, predavalnica za 200 slušateljev, restavracija, ki se odpira v atrij oziroma severni park, in drugi servisni prostori.
Pri snovanju džamije se po Bevkovih besedah seveda niso mogli nasloniti na referenčne primere iz Slovenije, saj jih ni. Edina znana džamija na slovenskih tleh, katere ostanke so našli v Logu pod Mangartom in ki naj bi bila zgrajena leta 1916, je bila pozneje porušena. Zato so se na eni strani naslonili na tradicionalne prvine islamske arhitekture, na drugi so iskali povezave s sodobno arhitekturo. Uporabili so preproste volumne in proporce, ki so lastni obema.
Kot najbližja referenca jih je zanimala bosanska arhitektura s svojo preprostostjo materialov in iz tega izhajajočo preprosto artikulacijo in pa artikulacija detajlov, kot je prisotna tudi v slovenski arhitekturi od Jožeta Plečnika dalje. "Vse te reference smo poskušali združiti v zasnovi, ki mora imeti po eni strani lastnosti in simboliko islamske arhitekture, po drugi pa verjamemo, da mora biti vpeta v sodobno arhitekturno sceno," je povedal Bevk.
V džamiji je glavni element velika kupola iz modrega blaga, obešena pod strop, ki po Bevkovih besedah prav tako združuje tradicijo in sodobnost. Na eni strani se povezuje s tradicionalnimi kupolami džamij, denimo Modre mošeje v Carigradu, kar je sodobno, pa je njena lahkost, saj gre za lahko jekleno konstrukcijo, preko katere je napeto blago. V notranjosti džamije je pomemben element tudi lestenec, tu pa sta še minber, neke vrste prižnica, in mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki. "Relativno malo elementov, izdelanih iz relativno malo različnih in usklajenih materialov – belega betona, jekla, stekla in lesa," je še povedal Bevk.
Temeljni kamen za gradnjo Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana so položili leta 2013.
KOMENTARJI (615)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.