Po težavah z Arnesovimi spletnimi učilnicami: 'Šole lahko same izberejo ponudnika e-storitev'

V času epidemije, ko smo omejeni le na domače okolje, najbolj trpijo naši socialni stiki. Šolarji se šolajo na daljavo, doma, starši pa prevzemajo vloge delavcev, skrbnikov, učiteljev. Začetek šolanja na daljavo je prinesel tudi številne stiske, saj je bilo nekajkrat oteženo zaradi nedelovanja spletnih učilnic.

Spletne učilnice šolam sicer zagotavlja javni zavod Arnes, akademska in raziskovalna mreža, ki ga je leta 1993 ustanovila vlada. Na šolskem ministrstvu so pojasnili, da je bila odločitev o uporabi spletnih učilnic sprejeta od leta 2004 v okviru več projektov o uvajanju IKT v uporabo v šolo. Od takrat se spletne učilnice v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih uporabljajo ves čas.

Spletne učilnice temeljijo na odprtokodni rešitvi Moodle, ki je za uporabo brezplačna in je široko uporabljena v šolskem okolju po vsem svetu. Asistent dr. Matjaž Pančur iz laboratorija za računalniške komunikacije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je pojasnil, da je Moodle – odprtokodna rešitev oz. platforma – ena najbolj pogosto uporabljenih v akademskem svetu. "Tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko jo že dolga leta uporabljamo: še več, na Univerzi v Ljubljani je Moodle največkrat izbrana platforma med vsemi fakultetami. V okviru projekta 'Digitalna UL' je bil tako ravno Moodle izbran kot osrednja komponenta digitalizacije pedagoškega procesa na Univerzi v Ljubljani," je povedal in dodal, da Moodle ni nepreizkušena ali morebiti nestandardna rešitev oz. platforma, ni pa edina platforma, saj obstajajo tako plačljive kot odprtokodne alternative.

Pisali smo že o tem, da bi Arnes težave, ki se pojavljajo z dostopom do spletnih učilnic ali nedelovanje teh, lahko rešil tudi z gostovanjem aplikacije na javnem oblaku. Iz Arnesa so nam pojasnili, da gostovanje v javnem oblaku pomeni, da bi storitev še vedno tekla na strežnikih, le da bi bili ti pri zunanjem ponudniku. "Tudi največji zunanji ponudniki imajo končno število razpoložljivih strežnikov in so v času epidemije zaradi obremenitev omejili največje število strežnikov, ki jih posameznim uporabnikom nudijo v uporabo. Večina strojnih virov, ki je na javnih strežnikih na voljo, je počasnejša od tistih, ki jih uporabljamo na Arnesu," so pojasnili. Zakaj se je Arnes odločil, da bo sam gostoval spletne učilnice na lastni infrastrukturi in se ni odločil ali za gostovanje v javnem oblaku velikega komercialnega ponudnika (torej samo najem strežnikov oz. model IaaS) ali celo najel Moodle kot storitev pri kakšnem ponudniku (kot model SaaS/PaaS), je težko oceniti. Pančur je sicer pojasnil, da je tehnično gledano seveda mogoče takšen projekt izpeljati na več načinov: "Izključno na svoji infrastrukturi (ta način je, kot kaže, izbral Arnes), izključno v oblaku (javnem ali zasebnem, torej pri drugem ponudniku) ali hibridno (v tem načinu se javni oblak uporablja predvsem za pokritje t. i. špic – večinoma pa se stvari izvajajo na lastni infrastrukturi). Hibridni oblak je po navadi tehnično zahtevnejša rešitev kot prvi rešitvi."

Iz Arnesa pa pojasnjujejo, da "če želimo zagotoviti boljšo odzivnost storitve, je neprimerljivo bolje, če uporabimo lastne strežnike". "Opremo, ki smo jo kupili na Arnesu, uporabljamo vsaj 6 let, tako raba javnega oblaka tudi v finančnem pogledu ni smiselna, saj so stroški gostovanja višji, na Arnesu pa že imamo lastni podatkovni center. Od posamezne aplikacije je odvisno, ali je primerna za lastno postavitev ali za uporabo v oblaku. Moodle je aplikacija, ki je bila narejena na način, da je ni mogoče na enostaven način širiti z dodatnimi virtualnimi strežniki. Arhitektura storitve tako ni primerna za rabo v javnem oblaku. Prav tako napak v delovanju, ki so odvisne od programske opreme, delovanje v javnem oblaku ne odpravi," so dodali. 

Kot še pravijo, najem storitve Moodle v takem obsegu pri drugemu ponudniku ni mogoč. "V širši regiji ne obstaja tako velika postavitev. Arnesove spletne učilnice sodijo med 100 največjih registriranih postavitev Moodle na svetu. Število registriranih uporabnikov je večje od 200.000, registriranih je več kot 18.000 učiteljev in 167.000 učencev."  In prav veliko število hkratnih uporabnikov, je bil tudi eden izmed razlogov, da je prihajalo do težav. 

Pančur je sicer pojasnil, da je za izpad storitev včasih težava tudi v programski opremi, ne v količini strojne opreme. "Kakšna komponenta sistema je lahko slabše skalabilna in tako postane ozko grlo za celoten sistem. Ocena potrebne strojne opreme je pri tako velikih primerih uporabe precej kompleksna. Če je mogoče, je zelo koristno izvesti npr. stresni test sistema, kjer se simulirajo tipični primeri uporabe oz. primeri, kjer se predvidevajo težave (tipični primer je recimo jutranja špica). To velja tudi za primer, ko bi se gostovale spletne učilnice v oblaku in ne na lastni infrastrukturi," je dejal.

Na Arnesu so nam pojasnili, da jim je za realistične kompleksne teste s simulacijo ogromne množice uporabnikov in zelo različne (deloma precej nepredvidljive) scenarije uporabe ob vseh vzporednih naporih za širitev in prilagoditev infrastrukture ter za razvoj novih funkcionalnosti in storitev ter s tem povezanih aktivnosti preprosto zmanjkalo moči. In tudi to je najverjetneje eden od razlogov, da nastajajo težave. Na šolskem ministrstvu pojasnjujejo, da so v stalnem stiku z Arnesom, da stanje spremljajo ter da so od Arnesa zahtevali poročilo o dogajanju in se odločali na podlagi pridobljenih podatkov.

Hkrati na ministrstvu pojasnjujejo, da so šole samostojne pri uporabi e-storitev in lahko uporabijo katero od drugih možnosti. Poleg Arnesovih spletnih učilnic tako nekatere šole uporabljajo tudi podporo izobraževanju na daljavo, npr. MS Teams ali orodja, ki jih ponuja eAsistent. "Tudi Arnes šolam, poleg spletnih učilnic, zagotavlja druga orodja za izobraževanje na daljavo, npr. več videokonferenčnih sistemov (videokonfrenčni sistem Zoom, ki ga šole uporabljajo prek Arnesa, je danes do tega trenutka uporabljalo prek 258.000 uporabnikov), orodja za spletne strani (do storitve Arnes Splet je bilo danes do tega trenutka prek 3.300.000 dostopov)," so dodali na ministrstvu.

Z Microsofta so sporočili, da je slovenskim izobraževalnim ustanovam, vključno z osnovnimi in srednjimi šolami ter visokošolskimi ustanovami, na voljo možnost, da svojim učencem, dijakom in študentom brezplačno ponudijo naročnino na storitve v oblaku Microsoft 365 (prej Office 365) s programi Word, Excel, PowerPoint, OneNote in drugimi. "Vsak uporabnik lahko v obdobju rednega izobraževanja namizne aplikacije Office namesti na do pet računalnikov Windows ali Mac ter pet tabličnih računalnikov ali pametnih telefonov. Prav tako je vključen e-poštni predal velikosti 50 GB in najmanj 1 TB prostora za shranjevanje in izmenjavo datotek v storitvi OneDrive na uporabnika," so pojasnili.

"Ponudba vključuje različico orodja za sodelovanje, sestanke, pogovore in klice Microsoft Teams, ki je bila razvita posebej za izobraževalne ustanove. Microsoft Teams za izobraževanje med drugim vključuje rešitve za lažje ocenjevanje in spremljanje učnega napredka, pripravo in reševanje nalog, digitalne zapiske in poučevanje prek spletnih sestankov (avdio/video). Posebno pozornost pri razvoju namenjamo tudi učencem s posebnimi potrebami, na primer s funkcijami, kot je Immersive Reader," so dodali. Kot še pojasnjujejo, ima kar 950 osnovnih, srednjih šol in visokošolskih zavodov v Sloveniji možnost, da pristopi k omenjeni ponudbi, več kot 600 izobraževalnih ustanov pa se je že odločilo, da to priložnost tudi izkoristi, saj številne izobraževalne ustanove že izvajajo poučevanje na daljavo oziroma hibridno poučevanje s pomočjo orodja Microsoft Teams. "Microsoft prav tako nudi storitve Microsoft 365 za učitelje in izobraževalno osebje. Na voljo so brezplačna ponudba Microsoft 365 A1 in plačljivi ponudbi z dodatnimi funkcionalnosti Microsoft 365 A3 in A5," so še dodali na Microsoftu.

Na šolskem ministrstvu pa poudarjajo, da je uporaba Microsoft Teams v polni funkcionalnosti šolam omogočena v okviru pogodbe o uporabi več produktov podjetja Microsoft, ki jo ima za ta namen sklenjeno ministrstvo, vrednost pogodbe pa je 1.191.748,28 evra na leto. Na vprašanje, zakaj je ministrstvo evropska sredstva, namenjena podpori za program 'covid-19 – Dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa' namenil Arnesu namesto v kakšne druge izobraževalne namene, če bi lahko vse šole v času šolanja na daljavo brezplačno uporabljale Microsoftove storitve, pa so na ministrstvu odgovorili, da Microsoftove storitve niso brezplačne. Se pa ministrstvo zaveda, "da je treba šolam zagotoviti več tehničnih možnosti za izobraževanje na daljavo, saj je pri velikih obremenitvah mogoče, da se težave pri delovanju storitev pojavijo pri vseh uporabnikih". Dodali so še, da šole poleg Arnesovih in Microsoftovih storitev uporabljajo tudi storitve drugih ponudnikov, npr. eAsistent, Google.

Spomnimo, da je junija letos služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločitev o finančni podpori za program 'covid-19 – Dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa'. Program, ki spada pod okrilje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, se bo financiral iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 4 milijonov evrov. Program izvaja Arnes, kjer so nam pojasnili, kam je šel omenjeni denar. "Od omenjenega zneska je šlo najprej približno 3 milijone evrov za računalnike, ki smo jih razdelili šolam (tudi da jih v primeru krize posodijo otrokom). Okoli milijon evrov je bil namenjen za izboljšanje storitev, v praksi je šlo približno 236.000 za videokonferenčno storitev (Zoom), slabih 180.000 za še dodatno opremo šolam (računalniki, kamere, modemi), preostanek (torej nekaj manj kot 600.000) pa za nadgraditev osnovne infrastrukture (strežniki in zaledna ter komunikacijska oprema), saj je za takšne razširitve delovanja potrebna nadgradnja na vseh nivojih. Pojasniti moram našo trditev, da to ni v celoti namenjeno le šolanju na daljavo – ker so storitve Arnesa za celotno sfero (izobraževanje in raziskovanje, tudi kultura), jih na nivoju infrastrukture, pa tudi posamezne storitve, ne moremo ločiti. Šole so sicer najbolj množičen uporabnik, vendar če so strežniki ali omrežje v podatkovnem centru hitrejši, so hitrejši tudi za raziskovalce in knjižnice, saj velja tudi obratno – če šole 'zasedejo' spletne učilnice ali splet(no gostovanje), trpijo tudi spletne strani ali spletne učilnice npr. knjižnic ..." so pojasnili in dodali, da so mnogo drugega dodatnega dela opravili v okviru obstoječih virov oz. projektov s prerazporeditvijo sredstev (npr. množična izobraževanja v okviru projekta SIO-2020).