Slovenija

Sviz: ARRS si tako ključnega spodrsljaja ne bi smela privoščiti

Ljubljana, 28. 07. 2021 16.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Urša Vrečar, STA
Komentarji
6

"Javna agencija za raziskovalno dejavnost si ne bi smela privoščiti tako ključnega spodrsljaja, kot je nepopolno posredovanje znanstvenih projektov tujim recenzentom," pravijo pri Svizu po tem, ko so v javnosti zaokrožila števila opozorila znanstvenic in znanstvenikov, da je agencija tujim recenzentom v kar 68 primerih projekte posredovala le v slovenščini, čeprav so prijavitelji agenciji posredovali tudi angleško različico. Na ARRS so pojasnili, da vzrok za napako preiskujejo, vseh 68 prijav pa bodo vrnili v ponovno ocenjevanje.

Na napake pri posredovanju dokumentacije je v zapisu na Facebooku opozoril pisatelj in fizik Sašo Dolenc. Navedel je primer ene od znanstvenic, katere raziskovalni projekt je ARRS v ocenjevanje tujemu recenzentu poslala le v slovenščini, čeprav je znanstvenica dokumentacijo oddala tudi v angleščini. Vloga je bila zaradi tega slabo ocenjena. 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost. FOTO: POP TV

A pod njenim zapisom, prav tako na Facebooku, se je pozneje pojavilo še več podobnih pričevanj, nakar se je po pisanju Dolenca izkazalo, da "nikakor ne gre za osamljene napake, ampak za resno sistemsko težavo". "Na Kemijskem inštitutu so denimo iz recenzij razbrali, da je bilo nepopolno ali v slovenščini tujim recenzentom poslanih najmanj 10 njihovih prijavljenih projektov," je navedel.

To so na Kemijskem inštitutu za STA potrdili. Kot so navedli, je več recenzentov zapisalo, da so v recenzijo dobili samo slovensko verzijo projektne prijave, medtem ko so raziskovalci pravilno oddali tako angleško kot slovensko verzijo. "Pričakujemo, da bodo na agenciji za raziskovalno dejavnost preverili, v katerih primerih se je to zgodilo, ter čim prej zagotovili nove recenzije projektov," so poudarili na inštitutu.

Zavzeli so se za čim prejšnjo rešitev, da ne bi prišlo do dodatnega zamika pri financiranju projektov, od katerih "so odvisni številni raziskovalci".

Dolenc je sicer v svojem prispevku še zapisal, da je po nekaterih virih težava v tem, da naj bi novi direktor ugasnil obstoječi informacijski sistem, na katerem je do sedaj temeljilo oddajanje in vrednotenje prijav na razpise in vsa druga dokumentacija agencije, nov sistem pa naj še ne bi deloval. 

Na ARRS so v današnjem sporočilu za javnost navedli, da je do napake prišlo pri 68 vlogah od 1010, ki so ustrezale razpisnim pogojem v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2021. V postopku avtomatske priprave gradiva za tuje recenzente se je namreč pri 68 primerih zgodilo, da je sistem recenzentom namesto angleških pripel slovenske različice prilog. Na to so agencijo opozorili tuji recenzenti in prijavitelji, ki so recenzije prejšnji teden dobili v vpogled. Pri slednjem gre za element, ki je del postopka, da lahko prijavitelji tudi sami pred končno odločitvijo o dodelitvi sredstev opozorijo na morebitne napake. Zakaj je letos prišlo do tako velike napake v informacijskem sistemu, na agenciji zaradi kompleksnosti še raziskujejo.

"Zavedamo se resnosti nastalega položaja, zato bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bomo 68 vlog, pri katerih je prišlo do tehnične napake, v čim krajšem času poslali v ponovno ocenjevanje in tako zagotovili čimprejšnjo uspešno izvedbo razpisa," so zagotovili.

Več znanstvenikov je v minulih dneh opozorilo na nedoslednosti pri delovanju ARRS.
Več znanstvenikov je v minulih dneh opozorilo na nedoslednosti pri delovanju ARRS. FOTO: Dreamstime

ARRS naj pojasni zaplet in odpravi povzročeno škodo 

Agencija, ki v našem raziskovalnem prostoru predstavlja najpomembnejšo osebo javnega prava, ustanovljeno prav z namenom zagotavljanja učinkovitosti, kakovosti, strokovnosti in pospeševanja razvoja slovenske znanosti, si ne bi smela privoščiti tako ključnega spodrsljaja, kot je nepopolno posredovanje znanstvenih projektov tujim recenzentom, pravijo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. 

Posredovanje projektov le v slovenskem jeziku, čeprav so prijavitelji te zagotovili tudi v angleškem, "kaže na veliko malomarnost in opuščanje temeljne strokovne skrbnosti agencije". "S površnim in neresnim ravnanjem je ARRS raziskovalcem in raziskovalkam povzročila neposredno škodo, za kar jo SVIZ poziva k odgovornosti. Pojasnilo, da naj bi opustitvi ene izmed ključnih nalog agencije botrovala napaka v informacijskem sistemu, ARRS namreč ne razbremeni odgovornosti za neizpolnitev strokovne skrbnosti pri njenem delovanju. Če je šlo za pomanjkljivost v informacijskem sistemu, je mogoče hkrati tudi predpostaviti, da so bili v recenzijo neustrezno oddani prav vsi projekti in ne le omenjenih 68. Prav tako pa ne gre prezreti dejstva, da je plačilo za delo tujih recenzentov zagotovljeno iz sredstev ARRS, zato se SVIZ v luči siceršnjega varčevanja na račun zaposlenih v slovenski znanosti sprašuje, kakšne bodo finančne posledice napovedanega ponovnega recenziranja," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Koronavirus pasica nova
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Uporabnik1515261
28. 07. 2021 18.48
+0
Še en dokaz, da so v tej vladi zaposlovani ljudje po politični pripadnosti in ne po sposobnostih...
Ivan zDoba
28. 07. 2021 18.42
+3
Kakršno ministrico imajo, še dobro, da sploh hodijo v službo.
kiropraktik
28. 07. 2021 18.16
+3
Se kaj čudite? Javni sektor!!!!
Poters
28. 07. 2021 17.37
+7
Če se navedbe potrdijo, mora slediti brezpogojni odstop direktorja ARRS.
Belabreza
28. 07. 2021 16.46
+9
Pač še en sposoben direktorček iz cvetobera SĐS-a. Vse kar dobijo pod svoje okrilje gre v franže, od PTT, Telekoma, DUTB, .... Hvala za vaš sposoben kader, kdaj bo na vrsti še zadnji član sekte, da ga ustoličijo?
pepikrlinca
28. 07. 2021 17.17
+4
Ne bo držalo miško: Upravni odbor ARRS od 11. oktobra 2019 naprej Predsednica: Jana Kolar, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost Podpredsednik: Egon Pelikan, na predlog raziskovalnih organizacij Člani in članici: Emilija Stojmenova Duh, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost Tonček Kregar, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost Justina Erčulj, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost Janez Bonča, na predlog raziskovalnih organizacij Marta Klanjšek Gunde, na predlog reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne dejavnosti