'Smo pravna država in to pomeni, da nad vsemi vlada pravo'

Preden so se za moravškim županom Milanom Balažicem na Povšetovi zaprla zaporniška vrata, se je zgodilo še marsikaj. Balažic je bil že konec prejšnjega tedna pridržan v celici, potem ko so kriminalisti v četrtek potrkali na njegova vrata in s policijskim trakom zavarovali stavbo Občine Moravče ter njegovo zasebno hišo.

Po navedbah iz odredbe za hišno preiskavo naj bi Balažic izkoristil županski položaj za različne protiusluge. Podjetju Termit naj bi pomagal pri spremembi občinskega prostorskega načrta, ki bi podjetju omogočil nadaljnje delovanje peskokopa. V zameno naj bi direktor Termita zaposlil županovo partnerico Nino Krajnik, ki je leta 2022 kandidirala za predsednico države, podjetje pa naj bi paru plačalo tudi novo kuhinjo v vrednosti 26 tisoč evrov.

Balažic vse očitke zavrača. "Z vso svojo odgovornostjo trdim, da nisem storil nobenega očitanega kaznivega dejanja in to nameravam na sodišču tudi dokazati," je povedal v ponedeljek.

V odredbi je navedeno še, da naj bi Balažic za protiusluge imenoval poveljnika Civilne zaščite, ki naj bi nato brezplačno opravljal dela okoli njegove hiše. Prav tako naj bi obljubljal občinsko financiranje knjige v zameno za politično podporo ter zagotovil sredstva za obnovo cerkvenega dvorišča v zameno za financiranje knjige svoje partnerice. Poleg tega naj bi si uredil dostavo tlakovcev, različna gradbena dela na hiši, fasado, nadstrešek in pogostitve v lokalnem gostišču.

Državno tožilstvo je predlagalo 30-dnevni pripor zaradi ponovitvene in koluzijske nevarnosti, torej nevarnosti vplivanja na priče. Balažičev odvetnik Milan Krstić je pojasnil včeraj: "Piše notri, da gre za kazniva dejanja, da je podan utemeljen sum, ker je uvedena preiskava, preiskava je uvedena, ker smo mi dali soglasje, da se uvede."

Danes se na klice ni oglašal. "Se bomo pritožili zoper ta sklep, najprej na višje sodišče, potem pa na vrhovno, če bo potrebno," je še napovedal Krstić.

Od hišne preiskave 28. maja do odreditve pripora je minilo le pet dni. To pa močno odstopa od drugega odmevnega primera, povezanega s sumom gospodarske kriminalitete in korupcije v Mariboru. Kriminalisti so se tam 19. marca oglasili pri mariborskem županu Saši Arsenoviču, ki je takrat na vprašanje, zakaj ga sumijo, odgovoril: "Ne znam zdaj tega točno povedati, ampak nič kaj resnega in bom seveda svoje delo naprej opravljal kot doslej."

A policija meni ravno nasprotno. Po njihovih navedbah naj bi v domnevni podkupnini sodelovali Arsenovič, poslovnež Tomaž Polak ter predsednik mariborske športne zveze Tomaž Barada. Arsenovič in Polak naj bi od Aleksandra Jovanovića za preprodajo zemljišča v Mariboru sprva zahtevala 150 tisoč evrov podkupnine, znesek pa naj bi pozneje znižala na 80 tisoč evrov. V zameno naj bi Jovanović za občino postavil in vzdrževal sistem izposoje koles.

Odredbo smo takrat pridobili neuradno. "Tudi sam sem to odredbo v fazi hišnih preiskav prebral in sem takrat rekel isto, kar bom rekel tudi danes: da poteka predkazenski postopek, da se sam ne čutim krivega kljub temu, kar je tam napisano," se je takrat branil mariborski župan.

Arsenoviču so policisti sledili, prisluškovali tudi njegovim telefonskim pogovorom, angažirali tajnega policijskega sodelavca, soosumljenemu Polaku pa so v avto namestili prisluškovalno napravo. Pri Polaku, ki naj bi z Arsenovičem sodeloval pri sporni preprodaji zemljišča v Mariboru, so v hišnih preiskavah konec marca med drugim našli več kot milijon evrov gotovine.

Arsenovič je vse očitke zanikal in trdil, da v odredbi ni bilo omenjeno podkupovanje. "Ne, v odredbi ne piše tako, tisti, ki so jo prebrali, vedo, da ne piše, da bi šlo za podkupnino, ampak gre za prizadevanje župana, da bi se mesto razvijalo skupaj s podporo gospodarstva, da vsak prispeva po svojih močeh, tako kot to delamo na vseh dobrodelnih koncertih in vseh ostalih zadevah," je pojasnil Arsenovič.

Tri mesece po mariborskih hišnih preiskavah specializirano državno tožilstvo pripora zoper nobenega od osumljenih, tudi zoper Arsenoviča, ni predlagalo. Po njihovi oceni namreč niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za odreditev pripora, kot jih določa 201. člen Zakona o kazenskem postopku, torej nevarnost, da bi osumljeni pobegnil, uničil dokaze, vplival na priče ali ponovil kaznivo dejanje.

V oddaji 24UR Zvečer je o vprašanjih pripora in delovanja pravne države v odmevnih korupcijskih postopkih spregovoril Miha Šepec, profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Šepec je uvodoma opozoril, da pripora nikakor ne gre razumeti kot merila učinkovitosti kazenskega pregona. "Pripor je zgolj eden od mehanizmov, ki ga tožilec lahko uporabi, če obstajajo priporni razlogi," je dejal in dodal, da to ne pomeni, da je postopek zaradi tega hitrejši ali učinkovitejši. "Pripor ni nekaj običajnega, uporablja se izjemoma, praviloma pri najtežjih kaznivih dejanjih, kot so organizirani kriminal, umori ali preprodaja drog, ko je to res nujno."

Ob tem je poudaril tudi posledice, če se pripor izkaže za neupravičen. "Če se bo izkazalo, da je bil človek nedolžen in je bil v priporu, bo morala država plačati odškodnino," je dejal.

Na vprašanje, kdaj lahko tožilec sploh zahteva pripor, je Šepec pojasnil, da zakon predvideva tri glavne razloge. "Najbolj pogosta je begosumnost, torej da oseba pobegne in je potem ni več mogoče preganjati. Drugi razlog je ponovitvena nevarnost, tretji pa vplivanje na priče," je pojasnil. V primeru Balažica, ki je bil omenjen v oddaji, pa naj bi po njegovih besedah obstajala predvsem bojazen ponovitve dejanja ali vplivanja na priče, kar bi lahko otežilo postopek dokazovanja.

Drugače pa je po njegovem razumevanju v primeru Arsenoviča, kjer tožilstvo pripora ni zahtevalo. "Tu je pač tožilec ocenil, da pripor ni potreben. Očitno ni ne begosumnosti, ne ponovitvene nevarnosti, ne vplivanja na priče," je dejal Šepec in dodal, da gre za strokovno odločitev tožilstva.

Dotaknil se je tudi vprašanja javnega dojemanja pravičnosti, še posebej v odmevnih političnih primerih, kjer so postopki pod drobnogledom javnosti. "Smo pravna država in to pomeni, da nad vsemi vlada pravo," je poudaril.

Hkrati pa je opozoril, da je hitrost postopkov pogosto odvisna od kompleksnosti zadeve. "Bolj kot je zadeva kompleksna, več ravni ima, več časa potrebujemo za kakovostno preiskavo," je pojasnil in dodal, da se enostavnejši primeri lahko raziščejo bistveno hitreje. V konkretnem primeru, ki je bil omenjen kot primer kuhinje, pa se mu zadeva ne zdi posebej zapletena. "Če nekdo pokaže račun, od kod je denar, kje je bila kuhinja kupljena in koliko je bila plačana, to ni težko dokazati," je dejal.

Če pa takšnih dokazov ni, je po njegovih besedah zgodba drugačna. "Če gre za prijateljsko posojilo brez pogodb ali za domnevne usluge, potem pa sodišče temu težko verjame," je dodal.

Na koncu je spregovoril še o možnih kaznih v primeru korupcijskih kaznivih dejanj, ki jih preiskovalci očitajo mariborskemu županu. Kot je pojasnil, gre za več različnih kaznivih dejanj, od jemanja podkupnine do nedovoljenega sprejemanja daril in nezakonitega posredovanja. "Kazni so različne, nekatere segajo do pet let zapora, druge do osem let," je dejal in dodal, da se v primeru več kaznivih dejanj kazni lahko seštevajo, kar pomeni bistveno višjo končno sankcijo.