Arso izdal dovoljenje za odstrel 115 rjavih medvedov

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je 11. junija na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 115 osebkov vrste rjavi medved (latinsko Ursus arctos). Dovoljenje velja do konca septembra 2020 na več območjih v Sloveniji, ki so bila določena glede na lokalne povečane gostote medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo. Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije.

Odstrel bodo izvedle lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom, so zapisali na spletni strani Arsa.

Medvedke in mladi medvedi se v izogib nevarnosti umikajo na rob naselij

Selektiven in omejen odvzem medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu bo izveden zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Odrasli medvedi lahko ubijejo mladiče (tako imenovani infanticizem), zato se vodeče medvedke in tudi mladi medvedi v izogib tovrstne nevarnosti začasno ali trajno umikajo v bližino ali na sam rob naselij, kjer se počutijo varnejše. Prav te kategorije medvedov najpogosteje povzročajo konflikte.

Gostote medveda so v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka/kvadratni kilometer). "Pred 10 do 15 leti so bile visoke gostote medvedov predvsem v velikih strnjenih gozdnih kompleksih srednje in južne Slovenije (Snežniško-Javorniški masiv, del Krimskega pogorja in Menišije, Kočevski Rog, Goteniški Snežnik). V teh območjih (z izjemo Javornikov) se gostote v zadnjih letih niso bistveno spremenile," pojasnjujejo na Arsu. V zadnjem desetletju pa so se gostote spremenile - zlasti so se povečale v območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem z značilno gozdno-kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij (0,3/km2) in so primerljive z gostoto medveda v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov, ter večje kot na Kočevskem.

V zadnjem desetletju so se po navedbah Arsa povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom. Največ konfliktov je evidentiranih na območjih, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povečale in so razmeroma gosto poseljena. Naraščale so skupne škode na premoženju (zlasti na sadovnjakih, čebelnjakih, govedu in konjih), naraščala je pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanji intervencijske skupine, naraščali so skupni konflikti, izraženi s konfliktnim indeksom.

"Statistične analize kažejo, da so se konfliktni tipi povečevali z naraščanjem številčnosti medveda. Ob povečanju številčnosti populacije medveda za 100 osebkov so se letne škode po medvedu v povprečju povečale za 16 odstotkov, letno število posredovanj intervencijske skupine zaradi kriznih dogodkov z medvedom za 14 odstotkov, skupni konfliktni indeks (vključno s škodo na drobnici) za štiri odstotke in indeks vseh konfliktov (brez upoštevanja škode na drobnici) za 10 odstotkov," razlagajo na agenciji.

"Populacija medveda v Sloveniji se trenutno ne regulira sama, zato pričakujemo, da bi se brez posega v populacijo konflikti znatno povečevali," izpostavljajo. Druge možnosti kot so na primer odstranitve medveda z določenega območja, odlov in preselitev osebka na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu, pa po njihovem niso sprejemljive in zadovoljive.

Druge zadovoljive možnosti, kot so različni ukrepi varovanja premoženja, s katerimi dosežemo zmanjševanje škod na premoženju ljudi, ki jih povzroči medved, se v Sloveniji načrtno izvajajo že več let. Za primere ogrožanja življenja ljudi in premoženja je ustanovljena intervencijska skupina, ki ukrepa na podlagi obvestila fizične ali pravne osebe, ki pokliče Policijo ali Center za obveščanje.

"Raziskave kažejo, da krmljenje medvedov v obsegu, ki se izvaja v Sloveniji, ne vpliva na velikost populacije, prav tako se obseg krmljenja divjadi in medveda v Sloveniji zmanjšuje," pravijo.

Populacija medveda v Sloveniji je po njihovem v ugodnem stanju ohranjenosti. Pripada severozahodnemu delu dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna, oziroma narašča.

"Z raziskavami v letu 2015 je bila v Sloveniji ocenjena minimalna letna številčnost populacije na 599 osebkov, maksimalna pa na 711 osebkov. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je bila na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 do 1130 osebkov), za leto 2020 pa na 990 osebkov (860 do 1120 osebkov). Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave z odstrelom tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo," so na spletni strani še zapisali na Arsu.

Odvzem živali zavarovanih vrst iz narave sicer urejata Zakon o ohranjanju narave in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, odvzem pa nato določi vlada z odlokom.

Postopek za selektiven in omejen odvzem rjavega medveda iz narave v skladu z omenjeno uredbo je na Arsu sicer tekel že od aprila.

Poleg načrtovane odločbe za kvotni odvzem pa bo Arso v posamičnih primerih po potrebi izdajal tudi odločbe za odvzem v skladu z uredbo z namenom zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.

Za odvzem volka medtem strokovna argumentacija oziroma raziskava v smislu strokovnih podlag še ni bila izdelana, so konec aprila dejali na Ministrstvu RS za okoje in prostor. Je pa bil pripravljen predlog smernice za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki bo olajšala tako pripravo vlog kot tudi izdajo odločb za odstrel volka, so takrat pojasnili.

Sodišče EU: Volkovi zaščiteni tudi v naseljih

Stroga zaščita živali, ki jo določa evropska direktiva o habitatih, velja tudi za osebke živali, ki zapustijo svoje naravno okolje in zaidejo v naselja, pa je medtem pred dnevi odločilo Sodišče EU, ko je presojalo primer ravnanja z volkom v eni od romunskih vasi leta 2016.

Volk se je novembra 2016 več dni zadrževal v romunski vasi Simon, ki leži med dvema območjema, na katerih so volkovi zaščiteni. Uslužbenci romunske agencije za proučevanje in zaščito živali DMPA in veterinarji so volka uspavali in ga želeli v kletki za prevoz psov odpeljati do naravnega rezervata za medvede, v katerem je tudi posebno ograjeno območje za volkove iz živalskih vrtov, ki niso obratovali v skladu s predpisi. Vendar je volk med tem prevozom uspel poškodovati svojo kletko in pobegnil v bližnji gozd.

Romunska organizacija za zaščito živali Alianta pentru Combarea abuzurilor je nato leta 2017 vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z ujetjem in prevozom volka pod neustreznimi pogoji. Med drugim so trdili, da za prevoz volka ni bilo izdano ustrezno dovoljenje. Romunsko prvostopenjsko sodišče se je v okviru postopka obrnilo na Sodišče EU.

Kot je navedeno v sodbi, objavljeni na spletni strani sodišča, je treba direktivo razlagati tako, da strogo varstvo zaščitenih osebkov živali, kot je volk, velja tudi na na obrobju območja človeške poselitve ali na takem območju ter da je vsaka oblika namernega ujetja osebkov te živalske vrste v navedenih okoliščinah prepovedana, če pristojni nacionalni organ ne odobri odstopanja.