Arso opozarja: Led ponekod ni dovolj trden, da bi se po njem lahko gibali

Ob tem je Arso na Twitterju objavil povezavo do pojasnil Uprave RS za zaščito in reševanje z napotki za varnejše gibanje na zaledenelih površinah.

Ta poziva k upoštevanju prepovedi lokalnih skupnosti glede gibanja po zaledeneli vodni površini. Sicer pa svetujejo, naj, še preden se podamo na led, ocenimo njegovo debelino in barvo ter pregledamo razpoke in poslušamo poke. Kot so pojasnili, suhe razpoke v ledu niso nevarne, je pa treba biti posebej pazljiv pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.

Za preverjanje nosilnosti ledu svetujejo, da po njem močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom. Če se led pri tem ne zlomi, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Za natančnejšo meritev pa je treba izžagati kos ledu, izmeriti debelino ter pogledati sestavo ledene kocke. Največjo nosilnost ima sicer homogeni led, ki je na pogled črne barve.

Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti po njihovih navedbah led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Tako je lahko na površini 200 kvadratnih metrov, kjer je led debel 10 centimetrov, 22 oseb, težkih po 75 kilogramov, če so te na razdalji treh metrov.

Na upravi za zaščito in reševanje svetujejo, naj pred gibanjem po zaledeneli vodni površini preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine, obvestimo bližnje, že vnaprej pa se seznanimo tudi z napotki, kako ravnati ob nesreči. Na led se nikoli ne odpravimo sami, priporočljivo pa je tudi, da imamo s seboj zaščitno opremo, med drugim t. i. vpikač ali šilo ter dolgo vrv, s katerima se lahko izvlečemo iz vode.

"Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati," so zapisali na upravi za zaščito in reševanje. Če se je led pod nami vdrl, pa svetujejo, da poskušamo ostati mirni in zbrani ter pokličemo na pomoč.

Če v bližini ni nikogar in ponesrečenemu uspe samemu zlesti nazaj na led, naj ne vstane takoj, temveč naj se nekajkrat zakotali stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre. Tudi če ponesrečenemu priskoči na pomoč oseba, ki je v bližini, naj se ta približa leže.

Če pri sebi nima vrvi, naj poskuša poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali kar koli, s čimer bi ponesrečenca lahko izvlekel iz vode. Ko je ta na suhem, pa je treba preprečiti njegovo nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga je treba preobleči v suha oblačila in mu ponuditi topel napitek.

V hladni vodi je namreč podhladitev zelo verjetna in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več, so še zapisali na upravi za zaščito in reševanje. Omenjeno besedilo so pripravili na podlagi napotkov in priporočil, objavljenih v Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah.