ANIMACIJA: Ples snežink se bo nadaljeval

Trenutni izračuni meteoroloških modelov kažejo, da se bo sredozemski ciklon dovolj približal našim krajem, da bo danes, še izraziteje pa jutri, predvsem na jugu in jugovzhodu države zapadla večja količina snega.

Do torka zvečer, ko bo sneženje večinoma ponehalo, lahko na Notranjskem, Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini pričakujemo od 20 do 30 centimetrov suhega snega, v višjih legah skrajnega jugovzhoda države pa lokalno tudi okoli pol metra.

Snežnih padavin bo proti severu in zahodu bistveno manj. Najmanj snega bo poleg nižin Primorske tudi v zahodnem delu Gorenjske in v Posočju, kjer ga bo do največ 5 centimetrov. V preostalem delu severne in osrednje Slovenije pa lahko zapade od 5 do 20 centimetrov snega.

Razmere v prometu bo jutri predvsem v višjih legah in na prehodu med Notranjsko in Primorsko dodatno oteževal veter, ki bo gradil snežne zamete. Na Primorskem bodo jutri popoldne in v noči na sredo sunki burje na izpostavljenih mestih presegli 100 kilometrov na uro.

Ne odpravljajte se na pot brez ustrezne zimske opreme in prilagodite vožnjo voznim razmeram. Na cestah so plužne in posipne skupine, zato je promet lahko upočasnjen, svari Prometno-informacijski center.

V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm).

Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t. i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.

Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t. i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višja. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.

Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne moremo napovedati. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušamo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Prognoza je zgolj informativna, zato vas prosimo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.