"Formalno odvzem nagrade trenutno ni možen, a bilo bi minimalno spodobno dejanje, da jo prejemnik vrne sam," je v petek patra Marka Ivana Rupnika pozvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Rupnik je Prešernovo nagrado prejel leta 2000 za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater (Odrešenikova mati), ki se nahaja v papeževih zasebnih prostorih v Vatikanu.
Kot je ministrica spomnila, strokovna komisija Prešernovega sklada ni bila tista, ki je Rupnika predlagala za nagrado, prav tako jo je prejel za eno samo delo, ki pa ni dostopno širši javnosti. "Velike Prešernove nagrade se sicer dajejo za opus, ta pa bi moral biti dostopen javnosti," je dejala.
Prešernova nagrada je bila tako Rupniku podeljena po neustaljenem postopku, na kar je že takrat opozarjala strokovna javnost. Gre za "določene zlorabe, ki s samo umetnostjo trenutno nimajo nekega neposredne povezave, ampak mislim, da to razkritje veleva nekako minimalno spodobnost, da bi se nagrada kot taka, najvišja nagrada za umetnost in kulturo, vrnila".
Domnevne psihične in spolne zlorabe redovnic iz skupnosti Loyola v Ljubljani je obsodila tudi Rimokatoliška cerkev, po mnenju Vrečkove pa bi bilo tako edino spodobno, da Rupnik nagrado vrne. "Ta nagrada namreč odraža tudi njegova dejanja znotraj institucije, za katero jo je prejel," je dodala.
Zaradi afere sicer ne nameravajo odstraniti Rupnikovega mozaika. "Na ministrstvu za kulturo nimamo ne želje ne pristojnosti, da bi brisali zgodovino," je poudarila ministrica. Kot je dodala, je zakon jasen in tovrstnih ukrepov ne določa: "Nismo pristojni ali moralni razsodniki. V vsakem primeru bi šlo ob vrnitvi nagrade za njegovo gesto. Kot je že dejal Prešernov sklad, pa so drugi postopki v njihovi domeni."
Spomnimo
Več pričevanj o spolnih, psihičnih in duhovnih zlorabah, ki naj bi jih v Italiji, kjer deluje, in tudi v Sloveniji povzročil slikar, jezuit slovenskega rodu pater Rupnik, je luč dneva ugledalo v preteklih tednih. O domnevnih zlorabah slovenskega jezuitskega duhovnika so prvi poročali trije italijanski portali.
Kot poroča STA, pa je predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič za Večer ocenil, da je spolna zloraba nedvomno nesprejemljivo in zavržno dejanje, vendar patra Rupnika v obdobju do pravnomočno dokazane krivde pred civilnim sodiščem varuje domneva nedolžnosti. Za odvzem najvišje državne nagrade za umetnost po njegovih besedah ni pravne podlage niti v Zakonu o Prešernovi nagradi niti v Statutu Prešernovega sklada.
KOMENTARJI (148)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.