Slovenija

Atlas jezikov pri DZS

Ljubljana, 13. 12. 1999 17.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Založništvo literature DZS v teh decembrskih dneh bralcem ponuja tudi Atlas jezikov - s podnaslovom Izvor in razvoj jezikov, ki je v angleškem izvirniku izšel leta 1996, za slovensko izdajo pa ga je prevedl in priredil Andrej Skubic s sodelavci. Iz predgovora profesorice jezikoslovja in komunikologije na Oxfordski univerzi Jean Aitchinson izvemo, da pričujoči atlas na ''pregleden in razumljiv način z besedami in zemljevidi pove, kje govorijo kak jezik ob koncu XX. stoletja''. Ti podatki so po njeni oceni zelo pomembni, saj bodo po nekaterih današnjih ocenah čez sto let po svetu govorili samo še desetino vseh jezikov, ki jih govorijo danes.

Po ocenah je po vsem svetu ob koncu drugega tisočletja živih več kot 6000 jezikov. Razširjenost jezikov po svetu pa je zelo neenakomerna. To ugotovitev potrjuje podatek, da na ogromnem območju Kitajske govorijo mandarinsko kitajščino, na Novi Gvineji in sosednjih manjših otokih pa skupno približno pet milijonov prebivalcev govori kakih tisoč različnih jezikov. V atlasu je kup koristnih podatkov. Največ Zemljanov govori kitajsko, po razširjenosti pa ji sledijo angleški, španski, hindujski, arabski, bengalski, ruski in drugi jeziki.

Atlasu je dodan slovar jezikoslovnih izrazov in viri ter stvarno kazalo. V prvem delu obravnava razvoj in širjenje jezikov, v drugem ločeno jezike z območja Evrope in Evrazije, Južne in jugovzhodne Azije, Afrike in Bližnjega Vzhoda, TIhega oceana, Avstralije, Amerike ter pidžini in kreolske jezike. V tretjem delu zvemo nekaj več o različnih pisavah.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10