Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo sodišča prve in druge stopnje zoper Stojana Auerja, ki je bil na zaporno kazen obsojen zaradi utaje davka. Sodišče je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, so sporočili z vrhovnega sodišča.
V začetku februarja so sodniki sprva zavrnili zahtevo Auerjeve odvetnice za varstvo zakonitosti, z današnjo sodbo pa je so odločili, da bo treba sojenje proti nekdanjemu televizijskemu zvezdniku in lastniku mariborske radijske postaje Net ponoviti.
Sodbo, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, vrhovno sodišče preizkuša samo v delu, ki se izpodbija in samo glede razlogov, ki jih zahteva uveljavlja. Zahteva zagovornice obsojenca, ki je bila vložena v letu 2005, je bila s sodbo 1. februarja zavrnjena, ker je sodišče ugotovilo da ni utemeljena.
Tožilstvo: Auerju bi bilo treba soditi za milejšo kazen
Po izdaji te sodbe pa je državni tožilec vložil v isti zadevi svojo zahtevo, v kateri je uveljavljal, da v obravnavanem primeru obsojenec s predložitvijo davčne napovedi z lažnimi podatki ni pridobil večje premoženjske koristi, ampak je to le poskušal, ko pa mu je davčni organ odmeril davek na podlagi svojih ugotovitev, je obsojenec davek tudi plačal.
To pomeni, da ravnanje obsojenca ni predstavljalo kaznivega dejanja davčne zatajitve, ampak kaznivo dejanje poskusa tega dejanja. Storilec se za poskus kaznuje v mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. V sodni praksi se praviloma storilce za poskus kaznivih dejanj kaznuje mileje kot za dokončano dejanje s konkretnimi, včasih tudi nepopravljivimi posledicami, piše v sporočilu.
Auer je zgolj poskušal utajiti davek
Ob presoji zahteve za varstvo zakonitosti državnega tožilca se je izkazalo skoraj na ravni gotovosti, da se obsojenec na podlagi svoje davčne napovedi z lažnimi podatki v resnici ni izognil plačilu davka v višini 25 milijonov tolarjev, ampak je le poskušal in je potem, ko je prejel davčno odločbo, davek poravnal.
Ker sodbi sodišča prve in druge stopnje v nasprotju s tem ugotavljata, da "naj bi obsojenec navedeno premoženjsko korist dejansko pridobil, ni bilo mogoče ugoditi predlogu državnega tožilca za spremembo izpodbijanih sodb glede pravne opredelitve kaznivega dejanja, ampak je bilo treba sodbi razveljaviti zaradi ugotavljanja za pravilno pravno presojo odločilnega dejstva, to je, ali je obsojenec z inkriminiranim ravnanjem navedeno premoženjsko korist v resnici pridobil ali je to le poskusil". V novem sojenju bo sodišče prve stopnje za podlago vzelo prejšnjo obtožnico.
Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovnega državnega tožilca obravnavalo prednostno ob upoštevanju, da je obsojenec že bil v zaporu na prestajanju kazni in da vrhovno sodišče lahko odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.
Stojana Auerja so potem, ko je sodba vrhovnega sodišča postala znana, izpustili iz zapora, danes pa je že nastopil na svoji radijski postaji Net.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.