AVK: Združitev Dnevnika in Večera ne bo ogrozila konkurence

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je sprejela odločitev v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer. Ugotavlja, da je koncentracija skladna s pravili konkurence, zato združitvi ne nasprotuje. Vsebina odločbe sicer še ni objavljena, AVK pa je do vročitve strankam v postopku ne komentira. 

"Vodstvi medijskih družb, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik in Večer, pozdravljata odločitev Agencije za varstvo konkurence, ki je izdala pozitivno odločbo o nameravani združitvi dnevnih časopisov Dnevnik in Večer v eni družbi. S tem smo pridobili še zadnje regulatorno dovoljenje, ki je potrebno za začetek postopka združevanja. Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeta za nujnega," sta v izjavi za javnost zapisala direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan. 

"Živimo v časih, ko se vsi klasični mediji borijo za svoj obstoj"

"Odločitev, da se Dnevnik in Večer povežeta in združita v skupnem izdajateljskem podjetju, je zagotovo ena najpomembnejših odločitev v zgodovini obeh časnikov," je potezo AVK komentiral odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak.

Po njegovih besedah je bila odločitev sprejeta zato, da bi lahko časnika stala in obstala. "Živimo pač v časih, ko se časopisi, a ne le časopisi, marveč vsi klasični mediji, ki stavijo na kakovost informacije, profesionalizem in na lastno verodostojnost, borijo za svoj obstoj," je opozoril Lesjak in zagotovil, da bosta oba časopisa "ostala, kar sta: ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer".

40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev

Dnevnik je izdajatelj medijev Dnevnik in Dnevnik.si, Večer skupina pa je lastnica izdajatelja dnevnika Večer in Vecer.com. V družbi DV mediji bosta imela Dnevnik in Večer skupina vsak po 50-odstotni delež. 

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev 40-odstotni delež in prav zato naj bi člani sveta AVK toliko časa premlevali o združitvi, je danes poročal Radio Slovenija.

Večer ima naklado dobrih 19.000, Dnevnik pa več kot 21.000 izvodov, družbi pa bi lahko po nekaterih ocenah zgolj z racionalizacijo stroškov dela prihranili milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za okoli poldrugi milijon čistega dobička.

Oba časnika bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik. V novi družbi naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, medtem ko naj bi regionalne teme pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija.

DNS: Lastniki doslej skopi z informacijami o posledicah združitve

Na pričakovano združitev Dnevnika in Večera pa so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so pozvali k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk, pluralnosti medijskih vsebin in tudi ohranitvi delovnih mest. Pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve.

Kot so v novinarskem združenju opozorili v današnjem sporočilu za javnost, vodstvi obeh družb in lastniki doslej informacij o posledicah združitve niso posredovali v zadostni meri. Izrazili so tudi bojazen, da bi preživetvena strategija in pričakovani sinergijski učinki, s katerimi je utemeljeno združevanje, dolgoročno postali pogubni, zato so vse akterje pozvali k transparentnosti, tehtnim premislekom, vključevanju uredništev in odgovornim potezam v nadaljnjih korakih povezovanja medijev.

"Lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja. Njuno (za)majanje bi imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor," opozarjajo v DNS.

V sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in svetoma delavcev Dnevnika in Večera je DNS v tej zadevi sicer podal tudi vlogo za vstop v postopek izdaje soglasja v postopku združevanja pri ministrstvu za kulturo in s tem za priznanje statusa stranskih udeležencev, a je bila ta zavrnjena. "Prepričani smo, da neutemeljeno in smo zato tudi sprožili upravni spor, katerega razplet še čakamo," so še dodali.

Milosavljević opozarja na nevarnost za pluralnost medijev 

Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede (FDV) opozarja predvsem na vprašanje, ali bo prišlo do združevanja notranjepolitičnih redakcij. Po njegovih besedah gre v tem primeru za zelo pomembno spremembo, ki je "ključna stvar z vidika medijev in javnosti".

Za javnost so "potencialno manj nevarna povezovanja" tista, pri katerih gre za redakcije za razvedrilo ali redakcije, ki urejajo druge dodatne vsebine. Če bi prišlo do povezovanja teh redakcij, je to zaradi potencialnih odpuščanj novinarjev sicer relevantno z vidika novinarske skupnosti, z vidika javnega interesa pa po njegovi oceni manj. Povezovanje notranjepolitične redakcije pa je, tako Milosavljević, "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora". Če je AVK odobrila tovrsten način povezovanja, bo takšna odločitev po njegovi oceni gotovo zaznamovala "področje pluralnosti medijev in zelo občutljiva vprašanja varovanja raznolikosti informacij in komentarjev, do katerih ima slovenska javnost možnost priti". Združevanje notranjepolitičnih redakcij pri dveh od štirih osrednjih slovenskih časopisov pa obenem samodejno pomeni, da prihaja do nekakšnega povezanega ali celo centraliziranega nadzora nad notranjepolitičnimi prispevki.

"Če ima ena oseba nadzor nad zapisi v dveh ključnih nacionalnih časopisih, ima ta oseba zelo močan vpliv na javnost, na javno mnenje, saj ima vpliv na to, kako se o neki stvari poroča ali kako se ne poroča," je pojasnil. Že s svojo politiko zaposlovanja in odpuščanja namreč kroji, kdo bo o nečem poročal in kdo ne, kdo ne bo več pisal, kdo bo urednik in kdo bo denimo poročal o nekih manj pomembnih temah.

Kot je poudaril Milosavljević, je vloga družbe in državnih regulatorjev ravno v tem, da presodijo javni interes in potencialno tveganje zanj. Delno vlogo ima tu gotovo ministrstvo za kulturo, deloma pa po njegovem prepričanju tudi AVK.

Pri tovrstnih presojah se namreč po njegovih besedah preogosto upošteva le ekonomski trg, ne pa tudi intelektualnega. "Ko pride pri nekih medijih pride do združevanja, se ta intelektualni trg pogosto krči," je še pojasnil.