Svetovalec hrvaškega predsednika Esad Prohić je za Nedjeljni Vjesnik dodal še, da Avstrijci svoje nuklearke niso nikoli pustili zagnati, ker njihovo javno mnenje temu ostro nasprotuje. Njihov interes je le, da pritiskajo na Slovence, tako da bi zaprli nuklearko v Krškem, nimajo pa namena, da bi jo kupili in nato zaprli.
"Zbrali so milijon podpisov za zaprtje češke elektrarne Temelin, njihova celo nikoli ni začela delovati, zato ne vidim razloga, da bi bili zdaj zainteresirani za nakup Krškega. To je povsem netočno in, gledano poenostavljeno, bi bilo najboljše, da hrvaški del odkupi Slovenija, ki ima predkupno pravico," je menil Prohić.
Prohić bo v poročilu predsedniku Mesiću posebej poudaril, da je treba vprašanje nuklearke povsem depolitizirati. Tega vprašanja se nikakor ne sme povezovati z drugimi odprtimi vprašanji med državama. Krško mora biti problem strokovnjakov s področja energetike, gospodarstva in zaščite okolja, v nobenem primeru pa ne sme biti vezan na mejo ali Ljubljansko banko, je menil Prohić. Po njegovem mnenju pa z ratifikacijo sporazuma o NEK ni treba hiteti.
Slovenci taktizirajo, saj to vprašanje še ni bilo na dnevnem redu slovenske vlade, kaj šele parlamenta, pravi Prohić. "Ne razumem, zakaj bi hiteli z ratifikacijo, mislim, da to ni politično modro. Če nič drugega, mi ni jasno, zakaj moramo biti mi dve fazi pred Slovenijo. Kaj Hrvaška dobi, če ratificira sporazum, medtem ko v Sloveniji še ni šel skozi vlado? Zakaj hitimo, če elektrike ne bomo dobili, dokler sporazuma ne ratificirata obe strani," se sprašuje Prohić, ki je saborskemu odboru za varovanje okolja svetoval, naj ustavi hitri postopek ratifikacije.
"Slovenija je leta 1998 enostransko nacionalizirala hrvaški del nuklearke, štiri leta nismo dobivali elektrike, podatki ministrstva za gospodarstvo pa pravijo, da je elektrika, ki jo proizvede Krško, vredna med 100 in 150 milijoni dolarjev letno. To pomeni, da nam oni v štirih letih dolgujejo 300 milijonov dolarjev, kar je vrednost našega dela nuklearke. Hrvaška pa se s tem dogovorom odreka pravici do tožbe in vsem zahtevam. Tega zdaj nihče ne omenja, govori se samo o našem dolgu in ne o poravnavi dolgov, za kar očitno obstajajo dejstva," je dejal Prohić.
Prohić je opozoril, da nikakor ne bi smeli podcenjevati politične modrosti slovenskih politikov. Slovenski premier Janez Drnovšek, je spomnil Prohić, je še v začetku leta sporazum o meji pogojeval s sporazumom o NEK in težko je verjeti, da gre za napako. Spomnil je tudi, da je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na neformalnih pogovorih v Avstriji izjavil, da bo Slovenija čez dve leti zaprla NEK.
Slovenija bi po njegovem mnenju lahko pod pritiskom Avstrije zaradi višje sile - vstopa v EU - pristala na zaprtje nuklearke že čez dve leti, Hrvaška pa bi morala takoj prevzeti jedrske odpadke. "Mi pa ne vemo niti, kam bi jih dali čez 20 let, kaj šele čez dve leti. Za pol milijarde dolarjev, kolikor bi najmanj stalo skladiščenje jedrskih odpadkov, lahko Hrvaška na primer kupi celotno elektrogospodarstvo BiH," pravi Prohić.
"Sporazuma, ki je podpisan, zdaj ni več mogoče spreminjati in tu imamo zvezane roke. Lahko pa spremenimo predlog dogovora o potrditvi sporazuma o NEK in zahtevamo kompletno in transparentno finančno konstrukcijo o vseh omenjenih segmentih pred ratifikacijo," je za Nedjeljni Vjesnik še dejal Prohić, ki naj bi poročilo za hrvaškega predsednika pripravil do konca prihodnjega tedna, nato pa je pričakovati javni odziv Mesića. To bo torej kmalu tudi uradno stališče Pantovčaka o tem občutljivem vprašanju, ki bo za saborske poslance zelo mučno, kar se je pokazalo že v prvem branju, zaključuje Nedjeljni Vjesnik.
