Medtem ko je za ustavna pravnika Güntherja Winklerja, ki je bil nekdaj univerzitetni profesor koroškega deželnega glavarja Haiderja, in Heinza Mayerja razglasitev razsodb ustavnega sodišča za nične "načeloma mogoča", pa ustavni pravnik Theo Öhlinger ocenjuje, da bi bilo preverjanje nezakonito. Vendar Mayer poudarja, da bi za razglasitev ničnosti bila nujna tehtna pravna zmota, ki pa je po njegovem v razsodbi o dvojezični topografiji ni. To bilo mogoče, če bi na primer "razsodbo podpisala čistilka ali pa ustavno sodišče sploh ne bi razsodilo o zadevi".
Če bi zakonodajalec ugotovil takšne razloge, bi razsodbo lahko ignoriral. Po Mayerjevi oceni pa razsodba ustavnega sodišča o dvojezični topografiji ne vsebuje takšnih tehtnih pomanjkljivosti, po njegovem mnenju je razsodba pravno v redu in jo je mogoče z dobrimi razlogi zagovarjati. Mayer je še dodal, da v Republiki Avstriji še niso razglasili nobene razsodbe ustavnega sodišča za nično, to pa bi bil po njegovem mnenju tudi "prvi korak do državnega udara".
Tudi slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki je s pritožbo sprožil razsodbo ustavnega sodišča, nikakor ne vidi potrebe po njenem preverjanju. Uredbe o topografskih oznakah v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 po njegovem sploh ni bilo mogoče razveljaviti, ker pravno ni pomanjkljiva. Glede trditve, da bi ustavno sodišče moralo razsoditi po zakonu o cestnoprometnih predpisih, pa Vouk poudarja, da očitek ne drži. "Pravniki, ki to trdijo, nasedajo Haiderjevi propagandi, češ da sem trdil, da nisem znal prebrati enojezičnega nemškega napisa St. Kanzian. Jaz sem preprosto trdil, da krajevni napis ni pravilno postavljen. Ustavno sodišče je nato moralo upoštevati zakon o narodnih skupnostih", je poudaril odvetnik Rudi Vouk.
Svobodnjaki še vedno nasprotujejo odločbi ustavnega sodišča
Koroška svobodnjaška stranka FPÖ je na torkovih pogovorih deželnozborskih strank na avstrijskem Koroškem o razsodbi ustavnega sodišča o dvojezični topografiji zahtevala, da se preveri, ali je ta razsodba "absolutno nična". Povod naj bi bile "očitne pomanjkljivosti v razsodbi". Po oceni FPÖ bi moralo ustavno sodišče hkrati z uredbo v zakonu o narodih skupnostih iz leta 1976, ki določa 25-odstotni delež dvojezičnega prebivalstva za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, razveljaviti tudi uredbo o topografskih oznakah. Poleg tega bi moralo ustavno sodišče v primeru pritožbe odvetnika Rudija Vouka razsoditi po zakonu o cestnoprometnih predpisih, za razveljavitev uredbe o topografiji pa naj ne bi bilo osnove, kajti Vouk naj bi se pritožil, ker ni hotel plačati kazni zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti.
