Slovenija še vedno nima nacionalne strategije za avtizem

Avtizem je ena izmed oblik nevrološke raznolikosti, ki vpliva na način zaznavanja, komunikacije, socialne interakcije in doživljanja sveta. Skupaj z drugimi nevrološkimi posebnostmi, kot sta ADHD in disleksija, predstavlja del naravne variabilnosti človeških možganov.

Te razlike niso napake ali primanjkljaji, temveč drugačni načini razmišljanja in delovanja, ki družbo bogatijo z novimi perspektivami, ustvarjalnostjo in inovativnostjo, so prepričani v Varstveno-delovnem centru (VDC) Tončke Hočevar. Poudarili so, da je sprejemanje nevroloških razlik temelj pravične, solidarne in trajnostne skupnosti.

"Osebe z avtizmom se pogosto srečujejo z ovirami, ki izhajajo iz neprilagojenih družbenih sistemov, stereotipov in pomanjkanja razumevanja. Zato je ključno, da kot skupnost razvijamo podporne storitve, dostopno izobraževanje, priložnosti za zaposlitev ter okolja, ki spoštujejo individualne potrebe oseb z avtizmom ter jim omogočajo samostojno in dostojno življenje," so v centru povzeli besede direktorja Slavka Bolčevića.

V Sloveniji po ocenah živi med 25.000 in 30.000 oseb z avtizmom. Kljub temu so potrebe avtistov, posebej odraslih, v sistemu podpore spregledane. Razdrobljeni projekti brez stabilnega dolgoročnega financiranja ne omogočajo uresničevanja njihovih pravic na strateški način, so v poslanici pred dnevom opozorili v Društvu ASPI in Zvezi društev za avtizem Slovenije.

"Država še vedno nima enotne strategije, ki bi povezovala zdravstvo, socialo, zaposlovanje, stanovanjsko politiko in podporne storitve, vsak resor avtizem obravnava po svoje, ni usklajenosti. Namesto sistemskega pristopa imamo razdrobljene projekte, kratkoročne programe in regionalne razlike. Stanje lahko opišemo z nekaj preprostimi besedami: odrasli avtisti ostajajo brez osnovne podpore za življenje," so zapisali.

Avtizem ne potrebuje več obljub, ampak prostor v družbi, verjamejo.

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodočo vlado pozvala k sistemski ureditvi avtizma. Skupaj z nevladniki je v izjavi za medije poudarila, da bi v Sloveniji nujno potrebovali nacionalno strategijo za avtizem, javni zavod in zakon o avtizmu.

V Sloveniji primanjkuje sistematičnega pristopa do avtizma, saj gre pri avtizmu po njenih besedah za "nevidno invalidnost". "Kot država in kot družba ne smemo gledati stran," je opozorila. Poudarila je, da je Slovenija še vedno brez nacionalne strategije za avtizem ali javnega zavoda. Te obveznosti tako po njenih besedah padejo na ramena nevladnih organizacij, ki pa so pogosto preobremenjene.

Tudi predsednica Društva za podporo mladostnikom in odraslim z avtizmom Maja Weiss je opozorila na pomanjkanje tovrstne strategije in zavoda, ob tem pa izpostavila še potrebo po zakonski ureditvi avtizma.

Varuhinja problem vidi tudi v dostopu do osebne asistence za avtiste, ki jim formalno sicer pripada, a jo prejmejo le redki. Razloge vidi predvsem v pomanjkanju zavedanja in znanja s področja avtizma, saj je v Sloveniji zelo malo strokovnjakov za diagnosticiranje avtizma v odrasli dobi. Weissova pa meni, da je obravnavanje avtizma kot življenja s podporo še vedno nerazumljeno.

Tudi v šolskem prostoru Weissova zaznava stigmatizacijo, nerazumevanje in trpinčenje otrok z avtizmom. Poudarila je, da že v osnovni šoli zatrejo veliko učencev z avtizmom, tudi tistih nadpovprečno inteligentnih, ker jim dela ne prilagodijo. "Očitamo rigidnost avtistom, v osnovi pa je izobraževalni sistem še vedno rigiden za osebe z avtizmom," je poudarila.

Mladim s posebnimi potrebami, med katere spadajo tudi avtisti, je pri vpisu na fakultete pred spremembo zakonodaje pripadala tudi dodatna olajšava, ki pa je danes nimajo več, pa je opozoril predsednik Zveze društev za avtizem Slovenije Primož Vavpetič. Meni, da je to nova ovira pri nadaljnjem izobraževanju.

Drenik Bavdekova je ob tem bodočo vlado pozvala, da še enkrat pregleda vse strokovne argumente in preuči, ali je bil tak ukrep potreben ali pa posredno diskriminira otroke z avtizmom.