Avto postane 'pečica' le v nekaj minutah, del vožnje tudi hidracija in počitek

Že manjša dehidracija lahko vpliva na voznikovo sposobnost varnega odločanja, zato agencija v času vročinskega vala poziva vse udeležence v prometu, naj vožnjo prilagodijo razmeram in poskrbijo za svojo psihofizično pripravljenost.

Poletni meseci so zaradi gostejšega turističnega in tranzitnega prometa, večjega števila motoristov, kolesarjev in drugih ranljivih udeležencev ter dolgih poti tradicionalno med najbolj zahtevnimi s stališča prometne varnosti, opozarjajo na agenciji, visoke temperature pa ta tveganja še povečajo.

"Vozilo, parkirano na soncu, se lahko v zelo kratkem času segreje do življenjsko nevarnih temperatur, tudi takrat, ko avto ni neposredno izpostavljen soncu," opozarjajo na AVP. Saj lahko temperature na soncu dosežejo in celo presežejo 60 stopinj. Zato svetujejo, da vozilo dobro prezračite, preden sedete za volan.

Preden sedete za volan oziroma speljete, vozilo dobro prezračite, če je mogoče, parkirajte v senci ali uporabite senčila, vpihovanje zraka pa vključite s postopnim delovanjem. Takoj po začetku vožnje vključite notranje kroženje zraka, šobe za prezračevanje pa usmerite vstran od odkritih delov telesa. Priporočljivo namreč je, da temperatura v vozilu ostane okoli 22 do 24 stopinj Celzija, saj prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni prijetna za telo in lahko vpliva na zdravje in počutje voznika. "Strokovnjaki priporočajo med 6 in 8 stopinj razlike med zunanjo temperaturo in temperaturo kabine, pri čemer temperaturo ob koncu potovanja postopoma dvigujte, da bo temperaturni šok ob izstopu čim manj neprijeten," so zapisali na AVP. Previdnost ni odveč niti pri dotikanju volana, prestavne ročice ali kovinskih delov varnostnega pasu, saj se ti na soncu močno segrejejo.

"Najpomembnejše opozorilo ostaja nespremenjeno – otroka ali hišnega ljubljenčka nikoli ne puščajte samega v parkiranem vozilu, niti za nekaj minut," ponovno opozarjajo na AVP. Temperatura v notranjosti avtomobila lahko že v zelo kratkem času naraste do vrednosti, ki povzročijo vročinski udar in resno ogrozijo življenje – tudi če boste pustili okna priprta, temperatura ne bo bistveno nižja. Če opazite otroka ali žival, zaprta v pregretem vozilu, nemudoma pokličite številko 112.

Vročina vpliva tudi na telo voznika. "Že blaga dehidracija zmanjšuje pozornost, podaljšuje reakcijski čas, povečuje utrujenost in vpliva na presojo. Zato je pomembno, da ima voznik med vožnjo pri sebi vedno dovolj vode in da si na daljših poteh vzame redne odmore," izpostavljajo na agenciji.

Agencija za varnost prometa priporoča postanek najmanj vsaki dve uri oziroma približno na vsakih 200 kilometrov vožnje, postanek pa naj traja vsaj 15 minut. V tem času je smiselno narediti nekaj korakov, se raztegniti, razgibati in popiti dovolj tekočine. "Če občutite glavobol, omotico, razdražljivost ali nenavadno utrujenost, vožnjo prekinite in si vzemite daljši počitek – morda ste že dehidrirani, pa se tega ne zavedate," so zapisali na AVP.

Bistveno bolj so v tej vročini izpostavljeni motoristi, saj nimajo nobene zaščite ali klimatizirane kabine, temveč so neposredno izpostavljeni soncu, vročemu zraku, segretemu asfaltu in zastojem. Poleg tega morajo zaradi lastne varnosti nositi tudi popolno zaščitno opremo. Zato naj motoristi daljše vožnje načrtujejo zgodaj zjutraj ali proti večeru, pogosto pijejo vodo in si vzamejo več postankov kot običajno, svetujejo na agenciji.

Vročina ni opravičilo za nevarno ravnanje, kot je denimo vožnja po reševalnem pasu, opozarjajo. Reševalni pas je namenjen izključno intervencijskim vozilom, zato ga tudi motoristi ne smejo uporabljati kot bližnjice za vožnjo skozi kolono.

Poskrbeti je treba tudi za brezhibno vozilo. Kot svetujejo na agenciji, pred daljšo potjo preverite tlak v pnevmatikah in njihovo obrabljenost, delovanje zavor, količino in ustreznost vseh tekočin ter brezhibnost klimatske naprave.

Prav tako vročina ne opravičuje uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vožnje pod vplivom alkohola ali drog, prehitre vožnje ali nevarnega prehitevanja, opozarjajo na AVP. "Poletna vožnja naj ostane prijetna izkušnja, ne tveganje. Več počitka, več tekočine, več načrtovanja poti in predvsem več zbranosti pomenijo tudi večjo varnost," še izpostavljajo.