Pozitivni učinki avtocestne policije: lani skoraj 300 nesreč manj kot 2019

Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih močno povečal. Da bi zagotovili večjo varnost udeležencev v prometu tudi na hitrih cestah in avtocestah, je bila v začetku leta 2021 ustanovljena avtocestna policija (UAP). Slednja skrbi za večjo prometno varnost, hkrati pa, kot pravijo na Policiji, želi prispevati k dvigu prometne kulture. 

Statistika kaže, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo. Če jih je bilo še leta 2019 1.949, jih je bilo lani 281 manj, torej 1.668, letos (do 11. julija) pa so jih policisti zabeležili 723. Leta 2020 je bilo prometnih nesreč sicer 1.286, a upoštevati je treba, da je šlo za koronsko leto, ko je bilo na cestah manj prometa kot v preteklih in današnjih časih.

Kot pojasnjujejo na Policiji, lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih ter prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje in odpravlja zastoje, prav tako pa tudi lažje preprečuje in odkriva objestno vožnjo in druge kršitve. Samo letos (do 11. julija) so tako policisti avtocestne policije zaznali že 34.706 kršitev cestnoprometnih predpisov, v lanskem letu pa kar 65.977. Za primerjavo; leta 2019 so policisti na avtocestah obravnavali 50.947 kršitev CPP. 

Policisti avtocestne policije pa so uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki jih je v zadnjem obdobju čedalje več. Med take naloge sodi tudi preiskava prometnih nesreč s pobegom. Prisotnost avtocestne policije se je tudi pri omenjenih kaznivih dejanjih izkazala za uspešno, saj je bilo lani prometnih nesreč s pobegom 106, medtem ko jih je bilo leta 2019 148. Lani je policistom uspelo raziskati 53 prometnih nesreč s pobegom (kar je 50-odstotna uspešnost), letos, ko so zabeležili 62 nesreč s pobegom, pa so jih raziskali 43 (kar je skoraj 70 odstotkov).

In čeprav policisti avtocestne policije skrbijo za večjo varnost udeležencev v prometu na avtocestah, kjer je hitrost občutno višja kot na regionalnih oziroma glavnih cestah, pa moramo za lastno varnost poskrbeti tudi sami.

Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, namreč opozarja, da imajo avtoceste in hitre ceste, čeprav prometno-varnostna statistika pravi, da so najbolj varne cestne površine, zaradi velikih hitrosti, pomembnosti varnostne razdalje in monotonosti vožnje po dolgih odsekih tudi številne pasti. Pri vožnji po avtocesti in hitri cesti je tako zelo pomembno predvidevanje ravnanja ostalih udeležencev v prometu, hkrati pa je ključno tudi poznavanje pravil varne vožnje po omenjenih cestah.

Pungertnik opozarja na nekaj pravil vožnje na hitri cesti in avtocesti, ki jih marsikdo ne upošteva, a so poglavitna za varno vožnjo. Eno izmed takih je, da pri vključevanju na avtocesto ali hitro cesto vedno zapeljemo na pospeševalni pas, kjer moramo doseči najvišjo možno hitrost glede na okoliščine, in se nato s potovalno hitrostjo prometnega toka na avtocesti ali hitri cesti vključiti na vozni pas. Čeprav se pravilo zdi logično, pa Pungertnik pravi, da v praksi marsikateri voznik ne ravna tako, zato opozarja, da ima neodločnost pri pospeševanju lahko posledice, saj smo s prenizko hitrostjo med vključevanjem bistveno bolj nevarni ostalim voznikom in nenazadnje tudi sami sebi. "Če na pospeševalnem pasu ne moremo doseči dovolj velike hitrosti za varno vključevanje na vozni pas, podaljšamo pospeševanje na odstavni pas: takšno ravnanje je vsekakor varnejše kot pa zaustavljanje na koncu pospeševalnega pasu, ki je lahko smrtno nevarno," dodaja.

Zaradi vožnje z visokimi hitrostmi je vožnja po avtocesti sama po sebi bolj tvegana, saj sta reakcijski čas in zavorna pot bistveno daljša kot na ostalih cestah, kjer so hitrosti vožnje nižje, zato je še posebej pomembno, da pri vožnji ohranjamo primerno varnostno razdaljo. Neupoštevanje slednje je namreč med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah. Pri vožnji po avtocesti in hitri cesti pa moramo biti vedno pozorni tudi na promet za sabo, zlasti pri prehitevanju, da se dobro prepričamo, da je menjava pasov varna.

Pungertnik opozarja tudi na napake pri zapuščanju avtoceste ali hitre ceste, ko vozniki začnejo hitrost zmanjševati že na voznem pasu, s čimer upočasnijo prometni tok in pripomorejo k zgostitvi prometa. Inštruktor varne vožnje pojasnjuje, da avtocesto oziroma hitro cesto pravilno zapustimo tako, da svojo namero dovolj zgodaj nakažemo s smerno utripalko, ohranimo hitrost in se z nezmanjšano hitrostjo razvrstimo na zaviralni pas, kjer hitrost v skladu z omejitvami znižamo. Pri tem opazujemo tudi promet v vzvratnem ogledalu, pravi.

Kot dodaja, predstavljajo večjo težavo bližnji uvozi in izvozi, kjer pride do prepletanja vozil, ki se na avtocesto vključujejo in jo zapuščajo. Kdo ima prednost in kako ravnati? "Zakon o pravilih cestnega prometa v 30. členu določa, da ima voznik, ki vozi po voznem pasu po avtocesti ali hitri cesti, prednost pred vozniki, ki se na avtocesto ali hitro cesto vključujejo. V praksi, predvsem v jutranjih in dnevnih konicah, te prednosti brez nevarnosti zase in za druge voznike ne bomo mogli vedno uveljavljati, zato je še toliko pomembneje, da smo med vožnjo osredotočeni na dogajanje za in pred nami; šele tako se bomo lahko pravočasno odzvali na morebitne kritične prometne situacije," še pojasnjuje.