Osebni avtomobili odslej brez vinjet na obalni štiripasovnici

Pobudo za izvzem obalne hitre ceste iz vinjetnega sistema, ki sta jo pred meseci sprožila poslanka SD Meira Hot in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza, je s podpisi podprlo okoli 8000 ljudi. Poslanska skupina SDS je medtem konec septembra vložila pozneje zavrnjen predlog novele zakona, s katerim bi ta odsek izločili iz sistema cestninjenja.

Tako na infrastrukturnem ministrstvu kot na Darsu takšnemu ukrepu dolgo časa niso bili naklonjeni, so pa kasneje pojasnili, da so poiskali rešitev, ki ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja ter hkrati zagotavlja nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Sloveniji.

Ob tem so poudarili, da je ukrep začasne narave in je predviden do izgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo.

Vlada je s spremembami uredbe o kategorizaciji državnih cest je omogočila, da se novokategorizirani glavni cesti opredelita kot izbirni cestninski cesti, na katerih se izvaja le cestninjenje vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase, torej tovornih vozil.

Za vozila cestninskega razreda R1 (vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) se je vrednost neprenosljive točkovne karte zvišala z lanskih 39,40 na 40,40 evra z DDV.

Višina cestnine za predor Karavanke za cestninski razred R1 se glede na sklep meddržavne komisije za cestni predor Karavanke enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v predhodnem letu, in sicer se upošteva srednjo vrednost harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin za območje Slovenije in Avstrije, kot ga izračunava evropski statistični urad Eurostat.

Določanje višine cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, pa ni v pristojnosti meddržavne komisije, ampak jo državi pogodbenici določata samostojno.

Na račun dviga cestnine za Karavanke bo Dars letos beležil okoli 317.000 evrov dodatnih cestninskih prihodkov.