Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Marko Štrovs je danes zavrnil očitke Zveze sindikatov azbestnih bolnikov glede predloga zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. "Stari zakon ne rešuje celotne problematike, z novim pa se bo razširila možnost nadomestnega pokrivanja odškodnin iz državnega proračuna na vse delavce, ki so kdajkoli delali z azbestom," je pojasnil Štrovs.
Predlog zakona se ukvarja predvsem z vprašanjem odškodnin, ki se plačujejo iz državnega proračuna in omejuje pravico do predčasne pokojnine samo na tiste nekdanje delavce z azbestom, ki so utrpeli zmanjšanje delovne zmožnosti v obliki invalidnosti druge ali tretje kategorije.
Štrovs: 'Star zakon se je izpel'
Štrovs je poudaril, da zakon iz leta 1996 še velja in da je zmotno prepričanje, da je zakon časovno omejen. "Res pa je, da se je zakon precej izpel," je dodal Štrovs in pojasnil, da je od tistega zakona minilo že skoraj deset let in da je bil zakon omejen samo na tiste gospodarske družbe, ki so leta 1996 proizvajale ali delale z azbestom. "Prestrukturiranje je opravljeno in tisti delavci so ali dobili drugo zaposlitev ali pa so upokojeni."
Nov zakon je po njegovem mnenju odprt za vse delavce, ki so kdajkoli delali z azbestom in so utrpeli trajne posledice. Ta zakon ni več namenjen razreševanju položaja delavcev, ki so izgubili delo, zato zakon ne vsebuje možnosti, da bi se zdravi delavci predčasno upokojili. "V skladu z novim zakonom tudi ne bo več mogoče, da bi se lahko upokojili tudi tisti delavci, ki so sposobni opravljati svoje ali pa kakšno drugo delo, pri njih pa je ugotovljena posledica dela z azbestom," je dodal.
Treba bo biti 'pošteno invaliden'
Pravico do polne pokojnine bi dobili samo tisti delavec, ki je delal z azbestom in ima ugotovljeno poklicno bolezen ter invalidnost druge ali tretje kategorije. "Tu gre za invalide, ki še lahko delajo na drugem delovnem mestu ali s skrajšanim delovnim časom, vendar jim zaradi ugotovljene azbestne poklicne bolezni pripada upokojitev s polno pokojnino, kar ne velja za druge poklicne bolezni," je poudaril Štrovs.
Predlog zakona prinaša tudi postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Stroške v primeru poklicne bolezni zaradi dela z azbestom krije država, pri drugih poklicnih boleznih te stroške krije delodajalec oziroma delavec sam.
V komisijo ne sodijo predstavniki bolnikov
Štrovs je zavrnil očitke, da so v komisiji, ki ugotavlja poklicno bolezen samo zdravniki, ne pa tudi predstavniki bolnikov. "To je splošno pravilo, da strokovna vprašanja presojajo strokovni izvedenci in ne laiki," je pojasnil Štrovs ter dodal, da zato v predlogu zakona "niso mogli upoštevati zahteve, da bi bili predstavniki organizacij bolnikov vključeni v komisijo". Prav tako niso upoštevali zahteve nekaterih organizacij, da bi morali biti njihovi predstavniki tudi v vladni komisiji, ki ugotavlja možnosti za poravnavo med oškodovancem in gospodarsko družbo oziroma državo kot nadomestnim plačnikom odškodnine.
Nezadovoljni lahko gredo na sodišče
"Če ima kdorkoli dokumentacijo iz katere sledi, da ima zaradi dela z azbestom možnost zahtevati odškodnino od družbe, v kateri je delal, to lahko stori preko sodišča," meni Štrovs. Ker pa je bilo v Sloveniji tovrstnih zahtevkov več kot tisoč in družbe teh odškodnin niso mogle plačati, je ta zakon po Štrovsovem mnenju nujen, saj se z njim daje možnost državi, da preko proračuna nadomestno pokrije pavšalni znesek odškodnine.
Kdor pa s ponujeno odškodnino ne bo zadovoljen, se bo moral preganjati po slovenskih sodiščih. Azbestni bolniki na to možnost po mnenju sindikatov, ki kritizirajo predlagani zakon, 'komaj čakajo'.