Slovenija

Babištvo vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Ljubljana, 06. 12. 2023 15.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga letos gosti Bocvana, je na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine svoje mesto dobilo tudi babištvo. Nominacijo za to so skupaj podale babice iz osmih držav, poleg slovenskega še združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Nemčije, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije in Toga. Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na reprezentativnem seznamu. V Sloveniji medtem, kot so sporočili iz babiške zbornice, letos praznujemo že 270 let izobraževanja babic.

Z Ministrstva za kulturo so ob sporočilu, da je babištvo postalo del Unescovega reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine, sporočili, da babištvo vključuje znanje in veščine, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Babice ob tem zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje. Babištvo zagotavlja temeljne človekove pravice, zlasti za ženske. Babištvo lahko opravljajo ljudje ne glede na spol, vendar ostaja večina izvajalcev babištva ženskega spola.

Babištvo in porod
Babištvo in porod FOTO: Peter Vrčkovnik Ministrstvo za kulturo

"Z vpisom na seznam je organizacija Unesco prepoznala babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin," so ob razglasitvi vpisa na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege. Ob tem pa poudarjajo, da je letošnje leto za babištvo še toliko pomembnejše, saj zaznamujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem.

"Kulturološki vpliv babištva sicer sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco," je povedala Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi.

"Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babiška vednost je plod pretehtanih tradicij porodne pomoči, sodobnih znanstvenih spoznanj in premišljenih izkušenj, ki jih babice pridobivajo pri porodih. Z vidika javnega zdravja napredno babištvo razumemo kot pomemben dejavnik krepitve zdravja in priložnost za opolnomočenje žensk kot mater, to pa prispeva k dobrobiti celotne družbe," pa je dejala Zalka Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), strokovna sodelavka pri nominaciji.

Poleg medicinskega in anatomskega znanja se babice zanašajo na čutila dotikanja, vonjanja, čutenja in opazovanja. Njihove spretnosti in znanje so skupnosti varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije. Dandanes se prenašajo v formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih. Babištvo vključuje posebne kulturne prakse, besedišče, praznovanja in obrede, kot je na primer rezanje popkovine.

Vpis, ki temelji na pobudah skupnosti

Nesnovna kulturna dediščina vključuje žive tradicije s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, znanja o okolju in obrtnih tehnik. Od leta 2003 se je Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine pridružilo 180 držav. Enote nesnovne dediščine iz nacionalnih seznamov se lahko predlagajo za enega od treh mednarodnih Unescovih seznamov. Države pogodbenice pa lahko predlagajo tudi večnacionalne nominacije, da bi spodbujale mednarodno sodelovanje ter predstavile skupno in vključujočo kulturno dediščino človeštva.

Babice, ki se pogosto združujejo v skupine ali združenja, so glavne nosilke in izvajalke, ki so spodbudile vpis te nesnovne dediščine na Unescov seznam, so sporočili z ministrstva. Prenos teh veščin in znanje pa ob tem spodbujajo tudi druge mreže, kot so akademske ustanove ali organizacije za porod, dojenje, pravice žensk in načrtovanje družine. Poleg obsežnega mednarodnega posvetovalnega postopka za pripravo nominacijskega dosjeja so bile babiške skupnosti in skupine čim širše vključene tudi na nacionalni ravni.

Pri nominaciji so sodelovale babice osmih držav, tudi iz Slovenije. "Naredile smo ta prvi korak, da bi znanje o babištvu uvrstile v neizmerno kulturno dediščino planeta, saj smo trdno prepričane, da je ta kulturni element potrebna praksa za zagotavljanje blaginje različnih človeških skupnosti. Od naših modrih starešin smo prejeli sposobnost, da prisluhnemo ženskam na poti v materinstvo, njihovim telesom in dušam, skrbimo zanje in za njihova telesa ter pomagamo pri njihovem zdravljenju," je po vpisu sporočila kolumbijska babica Liceth Quiñones.

Ob tem je dodala, da babice zagotavljajo tudi utrjevanje družinskih, skupnostnih in duhovnih mrež, "da lahko novorojenčki najdejo popolno pot v svojem življenjskem razvoju". "Danes in vedno se zavedamo, da smo varuhi znanja prednikov, zgrajenega iz prakse, ki je enako veljavno kot znanstveno medicinsko znanje," je sporočila.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Anion6anion
06. 12. 2023 17.17
-1
Zakaj prav babištvo?
trdovrat
06. 12. 2023 17.26