Predsednik NSi in minister za finance Andrej Bajuk je na letni konferenci regijskega odbora NSi, ki je v soboto zvečer potekala v dvorani baročnega dvorca Dornava, glede spremembe davčne zakonodaje pojasnil, da gre za preveč kompleksno področje, zato se predlog spremembe lahko pričakuje šele proti koncu letošnjega leta. Vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Alojz Sok pa je opozoril predvsem na nujnost spremembe zakona o javnih uslužbencih, brez katere po njegovih besedah ne bo možno v celoti uresničevati programa vladne koalicije in stranke NSi.
Spremembe ne ogrožajo javnih financ
Z napovedano spremembo pokojninskega zakona se po Bajukovem prepričanju nikakor ne ogrožata stabilnost sistema in javne finance. Ob tem je ministre poudaril, da je prav NSi bila prva stranka, ki je začela opozarjati na nujnost prekinitve vse večjih razlik med povprečno slovensko plačo in pokojnino, ki naj bi letos dosegla osem odstotkov. "To našo napoved bomo zdaj tudi uresničili, za kar bo letos potrebnih približno šest milijard tolarjev, naslednje leto pa predvidoma do 14 milijard. Približno polovico teh sredstev pa bo z določenimi ukrepi prihranilo že finančno ministrstvo samo!" je še dejal Bajuk in povedal, da ne gre za ogromne cifre, Sok pa je njegovo mnenje podprl z besedami, da se po drugi strani veliko višje milijardne vsote izgubljajo preko raznih javnih razpisov.
Tudi občine bodo drugače financirane
Prav tako se v kratkem pričakuje tudi sprememba zakona o financiranju občin, ki naj bi bil prijaznejši do manjših in podeželnih lokalnih skupnosti. Tako naj bi se spremenil sistem plačila glavarine, po katerem naj bi slovenske občine, zlasti tiste z nižjimi prihodki, z 8,8 odstotnim povišanjem dobile približno 10 milijard tolarjev iz državnega proračuna več kot doslej.
Sicer je Bajuk povedal, da na ministrstvu nimajo točnih podatkov o tem, koliko so občine dejansko zadolžene, napovedal pa je možnost refinanciranja starih dolgov občin oziroma možnost zamenjave starih, manj ugodnih kreditov za nove pod ugodnejšimi pogoji, ki jih bo občinam ponudilo finančno ministrstvo. Doslej veljavne omejitve pri višini zadolževanja občin pa naj bi ostale enake (do 10 odstotkov višine proračuna), razen pri črpanju različnih evropskih sredstev, kjer ta omejitev ne bi veljala.
Strožje naj bi finančno ministrstvo nadzorovalo tudi sklepanje lizing pogodb na ravni občine, kjer naj bi se v prihodnje, sicer zgolj za določene investicije, dovoljevali le t.i. operativni lizingi, ne pa več finančni. Glede vračanja nadomestil za stavbna zemljišča, ki so jih nekatere občine neupravičeno, kot je odločilo upravno sodišče, zaračunavale javnim podjetjem, pa je minister pojasnil, da sklepu sodišča ne more nasprotovati, da pa se bo zavzel za čim ugodnejše pogoje vračila zneskov.
