Pahor o hrvaških varčevalcih s Kosorjevo

Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic je za Finance potrdil, da bo Slovenija zahtevala rešitev problema o hrvaških varčevalcih v takratni Ljubljanski banki (LB), preden se bo strinjala, da Hrvaška v svojih pristopnih pogajanjih lahko zapre poglavje o konkurenčnosti. Kot je še dejal Balažic, je vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke nasledstveno vprašanje. Ker pa to vprašanje ni rešeno, pa Hrvaška Novi ljubljanski banki (NLB) ne pusti vstopiti na svoj bančni trg. To je tudi v nasprotju s pravili EU o svobodi gibanja kapitala, ki sodi v pogajalsko poglavje o konkurenčnosti.

V sredo je guverner hrvaške narodne banke Željko Rohatinski dejal, da je Hrvaška sicer pripravljena na pogajanja pod pokroviteljstvom banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), da pa NLB ne bo dala dovoljenja za vstop na njen bančni trg, preden bo vrnila dolgove hrvaškim varčevalcem. Kot je dejal, imajo informacije, da bo Slovenija poskusila vnesti problem NLB v hrvaška pogajanja z EU.

Da bosta obe državi zadovoljni

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da Slovenija in Hrvaška vprašanje nasledstva še vedno vidita različno. A je hkrati izrazil prepričanje, da bo vprašanje nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem do konca hrvaških pogajanj z EU rešeno tako, da bosta obe državi z načinom rešitve zadovoljni.

O vprašanju LB in njenih hrvaških varčevalcev je Pahor že govoril s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, znova pa namerava o tem z njo spregovoriti najpozneje 7. julija, ko se bo udeležil Croatia Summita, je povedal.

"Mislim, da je to edina prava pot za rešitev zapleta, da hrvaška stran predloži dokumentacijo v skladu s konvencijo o nasledstvu Baslu," je dejal premier. "Če in ko bo to storila, Slovenija nima nobenih zadržkov, da ne bi menila, da so izpolnjeni vsi pogoji za to, da je nediskriminirana na tržišču, kar zadeva četrto poglavje v pogajanjih Hrvaške z EU," je poudaril.

Kot je sicer še povedal, je vprašanje LB očitno edino, ki ga ni mogoče rešiti na ravni zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, saj vsa druga mešana diplomatska komisija uspešno rešuje, delo pa je začela tudi mešana gospodarska komisija. Se pa zato o tem vprašanju pogovarjata s hrvaško kolegico.

Premier je še poudaril, da je treba tudi na omenjeno odprto vprašanje gledati v kontekstu pospešenega, prijateljskega dogovarjanja.

Spomnimo ...

Kot je znano, so imeli hrvaški varčevalci v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu vložene svoje prihranke, banka pa se je po osamosvojitvi Slovenije zaprla, tako da so varčevalci ostali brez prihrankov. Te so potem zahtevali od matične Ljubljanske banke, sedaj pa jih zahtevajo bodisi od Slovenije bodisi od NLB, ki je naslednica LB.