Bančni razlaščenci bi lahko terjali sredstva od državnega sklada

Skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov je pred dvema letoma angažirala Banka Slovenije, da bi našli rešitev za učinkovito pravno varstvo izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v bankah, ki jih je leta 2013 in 2014 sanirala država. Skupina je pripravila predlog zakona, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu za finance. To se bo odločilo, ali ga po povzelo v pripravi zakonskega predloga.

Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, Miro Prek, je na današnji novinarski konferenci v imenu skupine povedal, da državi predlagajo ustanovitev sklada. Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj, torej država, nadzorni svet imenuje direktorja sklada.

Mali vlagatelji bi lahko pristopili k skupinskim tožbam. V vsakem primeru bi morali tožbo vložiti, nato pa bi bili lahko pasivni. Če bi sodišče v enakem primeru presodilo v korist posameznega izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke. Po predlogu Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov. Ministrstvo za finance vzpostavi virtualno podatkovno sobo. Po predlogu se vsak vstop beleži, sobo upravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Po predlogu razlaščenci sodbe, s katerimi zahtevajo plačilo odškodnine, vložijo zoper sklad. Če ne morejo dokazati statusa, tožijo ATVP, da sodišče ugotovi, ali so izbrisani imetniki ali ne. Tožbe vložijo sedem mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Sklad mora nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.

Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda skupno sodbo. Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku. Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev, da zanj izdela mnenje.

Sodišče nato izda sodbo glede utemeljenosti zahtevkov, torej ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih. Nato morajo nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti zahtevek o višini škode. O njem odloča krajevno pristojna upravna enota, pri čemer je nekdanji imetnik upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil z obrestmi.

Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v svojem imenu, resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta morala povrniti zneske.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon

Skupina pravnih strokovnjakov je predlog objavila po tem, ko je ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo zakon, s katerim je država želela poplačilo odškodnine po izbrisih lastnine fizičnih oseb v saniranih bankah naložiti Banki Slovenije. V skupini so poleg Preka še redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je danes povedal direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, je ta teden objavljena sodba ustavnega sodišča pomembna, ker daje zelo koristne napotke, kako pripraviti ustavno skladen zakon. Odločba je, tako Žitko, po dveh postopkih pred ustavnim sodiščem in dveh pred Sodiščem EU še zadnji korak, da se začne delo na celoviti in skladni zakonski rešitvi, k temu pa je želela svoj prispevek dati tudi Banka Slovenije.

Žitko je spomnil na poudarke iz odločbe, da mora biti rešitev za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank pripravljena čim prej, da morajo biti morebitna nadomestila izplačana iz javnih sredstev in da bi bila dopustna tudi rešitev, ko bi odškodnina predstavljala socialni korektiv, ki bi blažil težave za posameznike z nizkimi dohodki. Ustavni sodniki so potrdili tudi rešitve glede razkritja zaupnih podatkov v povezavi s sodnimi postopki, ki jih je vseboval razveljavljeni zakon.

"Ključni namen predloga je, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva," so navedli v Banki Slovenije.