Bančni sistem v Sloveniji stabilen kljub zunanjim tveganjem

"Tveganja za bančni sistem v glavnem izhajajo iz zunanjega okolja, torej iz makrofinančnih negotovosti in geopolitičnih nestabilnosti. Ta se v bančni sistem še ne prelivajo, tako da tveganja ostajajo na nizkem do zmernem nivoju, z izjemo kibernetskega tveganja, pri katerem zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj ohranjamo povišano oceno tveganja," je ugotovitve iz najnovejšega poročila o finančni stabilnosti povzela viceguvernerka Tina Žumer.

Banka Slovenije je oceno pri kibernetskem tveganju zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ohranila povišano s stabilnimi obeti. "Obseg oz. število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, znižuje. Vendar pa banke v Sloveniji kot v Evropi beležijo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Velike so tudi kibernetske grožnje," je pojasnila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Raven kreditnega tveganja se ohranja zmerna s stabilno tendenco. Poslabšanje kakovosti portfelja posojil ostaja omejeno na nekaj podjetij in izvira predvsem iz proizvodnega dela gospodarstva zaradi večje izpostavljenosti vplivom zahtevnejših mednarodnih gospodarskih razmer. "Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna," je povedala Ahtik.

Kot zmerna in stabilna se ohranja ocena tveganja financiranja. "Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v minulem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli," dodaja Ahtik. Zato se ji zdi pomembno, da banke pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram.

V zadnjem obdobju se je ponovno povečala občutljivost bank na spremembe obrestnih mer, zaradi česar obrestno tveganje ocenjujejo kot zmerno, poslabšujejo pa se njegovi obeti. Po njenih besedah je k temu prispevalo nadaljevanje povečevanja deleža fiksno obrestovanih posojil nebančnemu sektorju ob hkratnem podaljševanju povprečne preostale zapadlosti teh posojil ter povečevanje obsega vrednostnih papirjev ob zmanjševanju primarne likvidnosti. Ocena podnebnih tveganj se ohranja na zmerni ravni, tudi s stabilnimi obeti.

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, že drugo leto ocenjujejo kot zmerno, a s stabilnimi obeti. Trg nepremičnin se je stabiliziral, še vedno pa so prisotna dolgoročna tveganja, povezana z dostopnostjo in omejeno ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Tudi dohodkovno tveganje že drugo leto ocenjujejo kot nizko, a z manj ugodnimi obeti, predvsem zaradi zmanjševanja neto obrestnih prihodkov. Kljub temu tako neto obrestni prihodki kot skupni dohodek bank še vedno občutno presegata ravni, dosežene pred začetkom zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta 2022.

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti centralna banka ocenjuje kot visoko s stabilnimi obeti. "Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost. Banke pa pozivamo, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital. Likvidnostna slika bančnega sistema je prav tako zelo ugodna, likvidnost je visoka," je dejala Ahtik in dodala, da pa razlike v likvidnostnih presežkih med bankami ostajajo precejšnje.

"Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike. V luči vztrajajočih makrofinančnih negotovosti je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki," je še povedala Žumer. Parametri instrumentov za zdaj po njenih besedah ostajajo ustrezni, bodo pa do konca leta ponovno proučili ustreznost zneska minimalne kreditne sposobnosti, pri čemer čakajo na izračun zneska minimalnih življenjskih stroškov.