Slovenija

Banka Slovenije neomajna: zaščititi hočemo potrošnike

Ljubljana, 06. 11. 2019 14.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
V.L. / V.Š. / STA
Komentarji
661

Banka Slovenije ostaja neomajna. Omejitve pri potrošniških in stanovanjskih kreditih kljub pritisku javnosti in politike ostajajo. Namestnik guvernerja Primož Dolenc poudarja, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna",z ukrepom pa da želijo zaščititi banke in potrošnike, ki bi lahko imeli ob naslednji krizi težave z odplačevanjem kreditov. Kritike medtem še naprej dežujejo.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Pravila kreditiranja
    03:30
    Iz SVETA: Pravila kreditiranja
  • Iz SVETA: Ukrepi za varovanje najšibkejših
    06:58
    Iz SVETA: Ukrepi za varovanje najšibkejših
  • Iz 24UR: Vztraja pri strogi politiki
    03:12
    Iz 24UR: Vztraja pri strogi politiki

Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo.

Ukrep ne sanckionira jemanja kreditov preko lizinških družb, preko trgoviskih družb ali da gre nekdo po posojilo v tujino. Sonja Šmuc, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije

Obžalujemo razpravo v javnosti, ki problematizira stanovanjsko kreditiranje, kjer pogoji ostajajo nespremenjeni, je danes poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri," je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".

V Banki Slovenije so izpostavili, da se v zadnjem času povečujejo predvsem potrošniški krediti, ki jih najemajo osebe s prihodki, večjimi od povprečne neto mesečne plače. Največ potrošniških kreditov se praviloma najema za nakup računalniške opreme, potovanja in stvari krajših ročnosti. Zlasti za slednje visoki zneski posojil z ročnostjo nad sedem ali 10 let niso primerni, so poudarili.

Problematičen delež posojil gospodinjstvom

V minuli krizi so bila problematična posojila podjetjem, katerih rast je sedaj zelo nizka. Danes je delež posojil gospodinjstev večji od deleža posojil podjetjem. "Potencialna nevarnost sedaj izhaja iz drugega dela finančnega trga kot takrat," je dejal. S tem želijo v celotnem obdobju odplačevanja posojil preprečiti kopičenje slabih posojil. "V segmentu potrošniškega kreditiranja želimo imeti zdravo kreditiranje," je ponovil Dolenc.

Banka Slovenije je zavrnila navedbe združenja bank, ki trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti kredita. Dejansko stanje kaže, da jim banke že doslej niso odobravale kreditov. Podatki za lani kažejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih kreditov in 8,7 odstotka potrošniških kreditov.

Zavrnila je ocene, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto plačo do 928 evrov in (so)preživljanjem enega otroka ne bo moglo dobiti kredita. Tem osebam so lani odobrili štiri odstotke stanovanjskih kreditov in 21 odstotkov potrošniških kreditov. Prvo je po ocenah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.

Ukrep Banke Slovenije je v javnosti povzročil precej burne odzive.
Ukrep Banke Slovenije je v javnosti povzročil precej burne odzive. FOTO: Dreamstime

 

'Minimalen učinek na potrošnjo'

V kolikor bomo sprejemali ukrepe, ki bodo gospodarsko rast ustavljali, je to tako kot da se hočeš ustrelit sam sebe v koleno, v času ko najbolj potrebuješ ravno to, da je domača potrošnja tista, ki nas bo potegnila za naslednjih nekaj let naprej. Sonja Šmuc, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je ocenil, da bo učinek teh ukrepov na zasebno potrošnjo minimalen, podobno pričakujejo v Banki Slovenije. Potrošniških kreditov je za 2,9 milijarde evrov, kar predstavlja približno 10 odstotkov zasebne potrošnje v Sloveniji (okoli 25 milijard evrov). "Prepričani smo tudi, da se bo del izpada potrošniških posojil prenesel v segment stanovanjskih posojil," je dejal Dolenc.

Banka Slovenije je ugotovila, da banke vse prevečkrat potrošnike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potrošniškega posojila, kjer zaslužijo več. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namreč obrestne mere za potrošniška posojila v povprečju šestodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v nekaterih sosednjih državah in v povprečju EU.

Problematična je rast potrošnikih posojil

Kot so nanizali v Banki Slovenije, so stroški kreditojemalca za kredit v višini 15.000 evrov z ročnostjo sedem let v primeru potrošniškega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med kreditoma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.

Banka Slovenije tudi po uveljavitvi ukrepov dopušča odstopanja. Za potrošniške kredite veljajo do 15 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja ročnosti, a ročnost ne bo smela preseči 10 let, za obe vrsti posojil pa do 10 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Ponovili so, da potrošniška posojila niso problematična, problematična je njihova rast. Težavi sta tudi podaljševanje ročnosti, saj je že polovica teh posojil daljših od sedem let, in povečevanje njihovega povprečnega zneska. Če se najema kredit za stvar daljše ročnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezen kredit. To je bolj ugodno tudi z davčnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.

Vasle: Banke priporočil niso upoštevale

Banke so bile s prvimi priporočili glede kreditiranja prebivalstva seznanjene septembra 2016 in vse do sedaj niso poročale o težavah, o katerih govorijo, je povedal Vasle. Ker so ugotovili, da banke priporočil ne upoštevajo in da so odstopanja prevelika, so jih prevedli v obvezni instrument.

Pri stanovanjskih posojilih so bila v prvem letošnjem četrtletju odstopanja bank od priporočila glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca pri 18 odstotkih kreditov, priporočila glede ročnosti pa so pri potrošniških posojilih odstopala v 50 odstotkih.

V Banki Slovenije poudarjajo, da gre za družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.
V Banki Slovenije poudarjajo, da gre za družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem. FOTO: iStock

Slovenija pri ukrepanju ni osamljena

Makroekonomske ukrepe je namreč glede na specifike uvedlo 15 evropskih držav. Slovenije ima najdaljšo ročnost potrošniških posojil v evrskem območju. Delež teh posojil z ročnostjo nad pet let znaša 79 odstotkov, visok delež imata Slovaška in Portugalska, ki sta tudi omejili ročnosti. Evrsko povprečje je pri 50 odstotkih. Slovenija vodi tudi po deležu potrošniških posojil v vseh posojilih. Ta znaša 27 odstotkov, evrsko povprečje je pri 12 odstotkih.

Kot je ugotovil Vasle, je ukrep "na površje naplavil številne težave, ki jih imamo v Sloveniji". A mi nimamo mandata za reševanje vseh težav, naša dolžnost je, da v okolju, ki ga imamo, ne prihaja do ekscesov in da skrbimo za finančno stabilnost. Možno je, da se bodo ljudje zadolževali na sivem trgu, a v Banki Slovenije ocenjujejo, da bo "za večino populacije ukrep deloval".

Vasle je povedal še, da je svet Banke Slovenije, ki ga sestavljajo on in štirje viceguvernerji, ukrepe sprejel soglasno. Glede pritiskov javnosti in politike pa je dejal, da so se ob sprejemu funkcije zavezali, da bodo "neodvisna in strokovna institucija in da bodo tako tudi delovali".

Kakšne so sploh novosti?

Banka Slovenije je z novembrom ročnost potrošniškega posojila omejila na največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, sorazmerno več.

Čeprav Banka Slovenije poudarja, da ukrep na področju stanovanjskih posojil ni prinesel novosti, pa očitno temu ni tako, saj so tudi omejitve na področju stanovanjskih posojil. 

Zavezujoč ukrep je razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Koliko mora posamezniku ostati po plačilu obroka, izhaja iz predelitve v zakonih o izvršbi in zavarovanju ter o davčnem postopku. Banke na to priporočilo, ki ga je Banka Slovenije postavila septembra 2016, nikoli niso podale pripomb. Banki Slovenije so v večini primerov zagotavljale, da so ga prenesle v interne politike, so povedali v centralni banki.

Za starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo, se za najem stanovanjskega posojila tako ne bo nič spremenilo: tako pred kot po uvedbi ukrepov v primeru stanovanjskega kredita na 20 let bi dobila po okoli 30.000 evrov vsak.

Poglejmo primere v praksi:

Na spletni strani Banke Slovenija so navedli tudi nekaj primerov praktičnih izračunov:

Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1.773,26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga:

1.773,26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali

50 % od 1.773,26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673,83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov.

a) Neto dohodek kreditojemalca: 1,700 €.

Maksimalen obrok = 1.700 € * 50 % = 850 €. Ostane mu več kot 76 % minimalne bruto plače in to je sprejemljivo.

b)  Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).

Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 237,29 €) = 589,08 €
-  50 % od 1.500 €, kar je 750 €.

Maksimalna obremenitev je torej enaka 589,08 €.

 

c)  Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in en otrok do 18 let, ki ga mora kreditojemalec sam vzdrževati:

 

Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 309,68 €) = 516,69 €
-  50 % od 1.500 €, kar je 750 €.

Maksimalna obremenitev je torej enaka 516,69 €.

 

KOMENTARJI (661)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

brezveze13
22. 01. 2020 21.04
banka slovenije bo najbolj zaščitila svoje potrošnike oz uporabnike ,takoj ko bo ukinila limite, kredite delila na osnovi višine OD ali garancije zastavitve osebnega premoženja.Veliko ljudi ne uporablja glave , na osnovi limita je če pred prejem om dohodka zapufan več kot ima sploh dohodka, vendar to banko ne briga, ko kompitent prejme dohodek oni svoje poberejo venar on je dolžan naprej ker ga je banka v to prisilila, pod pretvezo limita
METKA102
07. 11. 2019 18.15
+1
Banka želi zaščititi potrošnike. Kaj pa ljudi? Kdo bo zaščitil nas, ki nismo le potrošniki, smo ljudje. Ki bi radi živeli, ne le životarili. Kdo bo zaščiti nas?
antilevi?ar
07. 11. 2019 16.07
+6
Banka pa zaščita potrošnikov? Hahaha, kaj je to vic stoletja? Tudi tajkune ste želeli zavarovati pred državljani al kako?
roten
07. 11. 2019 14.52
+0
PO DRUGI STRANI PA BANKA SLOVENIJE DOKAZUJE KAKŠNE PLAČE NAM NAMENIJO GOSPODARSTVENIKI IN TAJKUNI KI SO NAS POKRADLI POGLEJMO Z DRUGE STRANI -KAJ PA DVIG PLAČ MOJI LOPOVSKI GOSPODARSTVENIKI
Vojko Šarman
07. 11. 2019 14.48
+3
Banka Slovenije ščiti bogataše in veliki kapital ter elite makar so nesposobne in lažne!!?? Kdo je izkopal bančno luknjo?? Zaposleni z nizkimi plačami že ne!! Kdo polni bančno luknjo?? Tudi zaposleni na minimalcu
Transformerji
07. 11. 2019 13.14
+3
V resnici ščitite najemodajalce, celo tiste, ki davka od najemnin ne plačujejo!
ironi
07. 11. 2019 14.07
+3
Država, začnite kontrolirati najemodajalce, ki ne plačujejo davka, teh ni malo! Potem pa kupujejo še dodatna stanovanja (večja) za cca 80.000 €, starega pa dajejo v najem. A to stanovanje dajejo pod hipoteko (kredita dobijo 80% od ocenjene vrednosti), in se gredo veleume z nezakonitim biznisom. Zaustavite te prostake, ki se norčujejo iz sočloveka. To žalost opazujemo že nekaj let, sploh po mestih v Sloveniji!!!
Samo.Jst
07. 11. 2019 11.13
+0
Zakaj ne napišejo koliko slovenskih zaposlenih (številčno in percentualno) ima dohodke, ki mesečno presegajo 1700€ neto?! So padli z lune?
Misija1
07. 11. 2019 11.44
+1
procentualno 50 %, saj je povprečna slovenska plača avgusta znašala 1725 eur NETO. Števično pa je zgodba drugačna :)
Uporabnik458403
07. 11. 2019 09.15
+14
Ko boste zaceli ziveti brez kreditov, boste komaj zaceli normalno ziveti. Naredite vse, da se resite malih kreditov. Naredite vse da si prihranite 2-3 jurje in zivite vsako leto tako, da boste imeli 2-3 jurje na racunu.... Kar naenkrat boste ugotovili, da za svoj denar dobite vec, kot za kredit............
METKA102
07. 11. 2019 09.49
+4
Morda bi morali ljudje začeti drugače razmišljati. Če se ne da normalno živeti z dohodkom, ki ga imajo na voljo, bi morali najti drugo, drugačno zaposlitev. Morda z došolanjem, morda z drugo zaposlitvijo. Morda tudi za nekaj časa delati več in se odreči nekaterim nepotrebnim izdatkom. Da se pokrijejo krediti in ustvari ena minimalna rezerva. Kredit na kredit sigurno ni rešitev, ker je človek čedalje več dolžan, čeprav krediti morajo biti, ampak le za tiste stvari, ki se ne izničijo v kratkem (npr. dopust ali kaj podobnega). Problem so predvsem stari in bolni, ki ne morejo v bistvu storiti nič. Za te bi res morala poskrbeti sociala, ne pa da imajo največ socialnih transferjev ljudje, ki bi lahko in morali delati.
jakec1575
07. 11. 2019 10.05
+5
Tebi je mami kupila stanovanje. Ljudje imajo druzine in nimajo kje ziveti. 1uro voziti se v sluzbo pri 2 otrocih ni ekonomicno. ali preselis ljudi ali pa firme k ljudem.
Samo.Jst
07. 11. 2019 11.20
+7
Pozabljaš na nov sloj prebivalstva, ki je vedno bolj aktualen - revni zaposleni. Dva na minimalcu (667€ x 2) z otrokom in v najemniškem stanovanju (če jim ga sploh kdo da) lahko le sanjajo o marsičem, kar je tebi očitno samoumevno. Razumem tvoje razmišljanje ker tudi sam živim po "brez kreditnem" in "brez limitnem" načelu, vendar poskusi pogledati na situacijo tudi s kakšnega drugega zornega kota in boš videl, da je Slovenija socialna tempirana bomba.
Uporabnik458403
07. 11. 2019 14.22
+0
Jakec........meni starsi niso podarili nicesar, niti ne vem kdo je moj oce.... Zacel sem delati, ko sem imel 1 naprej in to delati bistveno vec kot 8 ur na dan........ Jaz nikoli nisem v zivljenju zapravljal denar za brezveze ampak ga varceval in kljub mladosti imel svoje realne vizije za leta naprej in ne kako bom neki dragi kredit odplaceval za nazaj............
adix1
07. 11. 2019 09.03
adix1
07. 11. 2019 09.03
+2
dule100
07. 11. 2019 09.02
+1
BS se mi kar smili, boste videli kaj bo Šarec z njimi naredil!
roten
07. 11. 2019 14.54
+1
adix1
07. 11. 2019 09.02
+6
Svinjarija zdaj bojo imeli moč lastniki stanovanj ki bodo lahko najemnine lepo dvigneli
TheGreatRusia
07. 11. 2019 08.57
+8
Banka slovenije je pokazala da ji je za potrošnike mar kot za sneg leta 1978....s tem "ukrepom" so prolongirali novodbno sužnjelastništvo
jakec1575
07. 11. 2019 08.55
+5
Če niso omejili stanovajskega potem je to ok. Je4 pa res, da na lepe oci dajejo kredite investitorjem pri gradnji nepremicnin in se kje. tu je problem slovenskih bank.
jakec1575
07. 11. 2019 08.55
+5
in tu bo spet nastal dolg, ker nismo država ampak banana dežela.
METKA102
07. 11. 2019 08.47
+8
Kdor ima zamik programa naj si pogleda oddajo Moje mnenje. Vam bo vse precej bolj jasno, kaj se dogaja z našo malo državo, ki je skoraj vsa že prodana. Če pa nisi na svojem, si pač odvisen od lastnika, kajne?
Uporabnik458403
07. 11. 2019 08.53
+1
cirenij
07. 11. 2019 08.54
-1
Uporabnik458403
07. 11. 2019 09.09
+2
cirenij
07. 11. 2019 09.15
buda78
07. 11. 2019 08.21
+15
To je sama laz. Banke se naprej dajejo kredite firmam, katere so v preteklosti zafurale placevanne kreditov. Danes je se vedno ista zgodna Med prvo recesijo je bil parking od Sparkasse pol jadrnic, avtov itd. Firme in tisti ki imajo pravi priimek ne vrnejo kredita. Raja je se vedno mogla vrnit. Cene so pa ze prisli in vzeli. To EU Banka dela poiz.test na nasi drzavici. Kak zascita ljudstva. Barabe lazljive
Chrome
07. 11. 2019 08.19
+6
Vam povem nekaj na severu se pripravlja, zato so pa zategnili pasove. Ko kriza rukne ( naj bi bila hujsa kot pred 10 leti) ne bo nihce vec videl obroka za kredit, nazalost tudi toplega obroka nekateri.
cirenij
07. 11. 2019 08.42
+3
Pa saj naša BS je že začela umetno ustvarjat krizo. Pri normalni pameti to vidiš.
Uporabnik458403
07. 11. 2019 08.55
+2
Cirenij........ Se motis. Ce ljudje ne dobijo kredita pomeni, da jim vec denarja ostane za potrosnjo..... Pri kreditu 20% denarja gre skozi okno
0OO7
07. 11. 2019 08.16
+20
Kaj se z naslovom kdo spet dela iz nas norca? Tajkunske kredite, za katere ni politične volje da bi bili poplačani, smo s petimi milijardami (samo to pot) vračali ravno tisti, ki jih je ta kurvinski ukrep ožigosal za kreditno nesposobne. To je do amena skregano z vsako logiko in poštenjem, a vsak "zato" ima tudi svoj "zakaj". Le zakaj ti sramotni ukrepi? Morda zato, da si bodo vampirsko razpoloženi lahko "lastninili" še večje količine denarja, ki ga bomo mi, mali odojki, seveda spet morali poplačati. In to ne na prostovoljni bazi, temveč prisilno. Ko prideš tako daleč, da te ropa lastna država in njena prekleta elita, prideš tudi do sklepa, da se zanjo nikoli več ne boš boril in ti je frdamano žal za tisti DA na plebiscitu...
batom@pinkponk.com
07. 11. 2019 08.01
+14
BS = BullShit ?
batom@pinkponk.com
07. 11. 2019 08.01
+18
če hočejo zaščitit potrošnike, naj raje znižajo obrestne mere požrešnih bank.
0OO7
07. 11. 2019 08.23
+9
Če imaš denar na banki služiš po obrestni meri 0,01%/leto. Če si banki dolžan ti (limiti ipd.) pa ti banka zazeca 8,00%/leto. Tukaj je govoriti o razliki nesmiselno, ker je racionalneje uvesti pojem razmerja. In to razmerje znaša 1:800!!! Ako ne verjamete si poglejte na izpisek bančnega prometa, ki ga prejmete vsak mesec. Tega razmerja niti skrivajo ne, tako so vehementni. Spomnim se časov, ko smo plače dobivali na delovnem mestu, brez vrst, brez pizd@rij, ki ti pojejo živce. Oj kje si, nekdanja domovina! Denimo elektriko je hodil po okolici kasirat ded, ki se je pripeljal z velikim BMW-jem. Očitno takim že takrat ni šlo slabo...