Banke v štirih mesecih s 15 odstotkov nižjim dobičkom

Dobiček po obdavčitvi je znašal 215,9 milijona evrov, kar je 16 odstotkov manj kot v lanskih prvih štirih mesecih, je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank.

"Znižanje dobička je posledica tako zmanjšanja neto dohodka kot povečanih neto oslabitev in rezervacij. Te so se v primerjavi z lani v enakem obdobju skoraj podvojile, v ustvarjenem bruto dohodku bank pa so še vedno predstavljale zmeren delež. Solidna ostajata tudi solventnost in likvidnost bančnega sistema," ugotavlja Banka Slovenije.

Čiste obresti so bile s 481,8 milijona evrov medletno višje za 2,8 odstotka, neobrestni prihodki pa s 196,8 milijona evrov nižji za 2,8 odstotka. Bruto dohodek je tako znašal 678,6 milijona evrov oz. 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Operativni stroški so narasli za 7,5 odstotka na 380,6 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so bile z 49,2 milijona evrov višje za 92,1 odstotka.

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila z 10,7 odstotka najvišja rast po novembru 2022 in občutno presega evropsko povprečje, ki znaša 3,7 odstotka.

Najpomembnejši segment rasti posojil še naprej predstavlja kreditiranje gospodinjstev (+8,8 odstotka), in sicer se je povečal tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil. "Ta gibanja vzpodbujata predvsem visoka zaposlenost in realna rast plač," pravi centralna banka.

Posojila nefinančnim družbam, njihov obseg je bil večji za sedem odstotkov, so se medletno nekoliko okrepila predvsem v zadnjih mesecih. K letošnji rasti so pomembneje prispevala tudi posojila tujcem.

Kakovost bančnih naložb ostaja na ravni s konca leta 2025. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) je z 1,6 odstotka stabilen in brez vidnejših sprememb po posameznih skupinah komitentov.

Pri vlogah gospodinjstev so banke v prvih štirih mesecih beležile solidne prilive. Izjema je bil večji marčni odliv, ko so nekateri varčevalci del prihrankov usmerili v nakup obveznice, ki jo je država tretje leto zapored izdala za državljane. Vloge nefinančnih družb so se letos do aprila zmanjšale, kar je običajno za ta del leta. Družbe namreč poplačujejo posojila, izplačujejo dividende lastnikom in zaposlenim regrese za letni dopust.

V Banki Slovenije podobno kot pretekla četrtletja dve tveganji ocenjujejo kot povišani - na oceno makrofinančnega tveganja vpliva predvsem vojna na Bližnjem vzhodu, kibernetska tveganja pa stopnjuje predvsem hiter razvoj izredno naprednih modelov umetne inteligence, ki se lahko uporabijo pri kibernetskih napadih.

"Ob tem poudarjamo, da odpornost bančnega sistema ostaja visoka s stabilnimi obeti," so zapisali v centralni banki.