Gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka je izredni znanstveni in naravovarstveni dosežek, so zapisali v sporočilu za javnost strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Kot so pojasnili, so na inštitutu lani pričeli z gojenjem za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju.
Tatjana Čelik je tako junija lani pričela s procesom reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela šest samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje.
Čelikova je nato vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. Od 174 bub so jih 20 vrnili v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naselili na območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. V teh dneh se iz bub izlegajo še zadnji metulji.
Drugi del doselitev bodo izvedli v prihodnjem letu
Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je na današnji novinarski konferenci poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov, tako na lokalnem kot državnem nivoju.
Barjanski okarček je do leta 1990 po besedah Čelikove raztreseno poseljeval celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 odstotkov, velikost populacije pa za 75 odstotkov. Eden od razlogov za upad populacije je intenzivno kmetijstvo.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.