Evropska zakonodaja dovoljuje štiri različne načine reje. Pri baterijski reji kokoši živijo v obogateni kletki, na kvadratni meter jih je 13. Pri talni reji kokoši živijo v hlevu, na kvadratni meter jih je 9. Prosta reja pomeni, da so kokoši v hlevu le ponoči, podnevi pa so na prostem, tudi v tem primeru jih je na kvadratni meter 9.
In še kokošim najbolj prijazna ekološka reja: na kvadratni meter so le 4, podnevi so na prostem, imajo ekološko krmo in se krmijo tudi na pašniku. V Sloveniji je sicer trenutno 131 gospodarstev, ki imajo skupaj registriranih 223 hlevov za rejo nesnic. Z 79,5 odstotka prevladuje hlevska reja, z dobrimi 14 odstotki ji sledi baterijska, v prosti reji so bili decembra lani štirje odstotki kokoši nesnic, ekološko pa so jih redili 2,4 odstotka.
Kar zadeva jajca, namenjena prehrani, jih je bilo lani skoraj 150 milijonov - vsi decembrski podatki sicer še niso zajeti. Večina, 82,8 odstotka, jih je bila iz hlevske reje, tistih iz proste in ekološke reje je bilo skupaj 9,4 odstotka, iz baterijske pa 7,8 odstotka.
Baterijsko rejo naj bi ukinili najpozneje leta 2028
Baterijsko rejo kokoši, ki nesejo jajca, so sicer že prepovedali v Avstriji, Švici in Luksemburgu. Nemčija in Češka sta v prehodnem obdobju, kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem. Ukinitev baterijske reje je v svojih smernicah začrtala tudi Evropska unija, ki sledi družbeni pobudi Končajmo dobo kletk. To namerava uresničiti do leta 2027.Ministrstvo za kmetijstvo sicer že pripravlja strategijo, da se tudi pri nas tovrstna reja opusti. Cilj je, da bi pravila o reji brez kletk začela veljati najpozneje leta 2028.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.