Ali je najem tujega vojaškega letalstva običajna praksa v mednarodnih odnosih?
No, ravno običajna ni, pač pa se uporaba letalstva tuje države in zavarovanje svojega zračnega prostora dogaja, tudi med članicami Nata. Recimo Islandija to nalogo prepušča Ameriki, in sicer na podlagi meddržavnega sporazuma. Luksemburg to prepušča belgijski vojski, sedaj pa se pogovarjata tudi Češka in Slovaška, da bi skupaj varovali zračni prostor. Podobno se dogovarjajo tudi Baltske države. Takšne variante so možne. Varovanje za denar oziroma zoper neko odškodnino je manj pogosto, je pa možno.
Ali se takšna zaščita zračnega prostora splača? Ali bi se bolj splačalo kupiti lastno eskadriljo vojaških lovcev, kar je bilo pred leti že v načrtih?
Tu ne gre zgolj za nakup, pač pa tudi za vzdrževanje oziroma vzpostavitev celotnega sistema, kar je bistveno dražje. Če izračunate celotno ceno, potem je to veliko dražje kot nakup ali dogovor z neko sosednjo državo, da bi ob opravljanju kontrole svojega zračnega prostora, nadzirala še slovenskega. Predvidevam, da gre ravno za takšen eventualni dogovor med Slovenijo in Madžarsko.
Zakaj pa ravno madžarska letala in ne recimo letala iz Aviana, ki je zelo blizu naše meje?
Če mislite na ameriška letala, potem domnevam, da je to zato, ker imajo ta letala, ki so del letalskih sil ZDA, druge naloge. Ta letala samo občasno vključujejo v akcije Nata in ne sodelujejo v rednem patruljiranju in zagotavljanju varnosti v zračnem prostoru Nata.
Kakšen pa bo sploh postopek aktiviranja tujih letalskih sil? Jih bomo v primeru nevarnosti mi poklicali ali bodo lahko delovali na lastno pobudo?
Domnevam, da kadar bo šlo za patruljiranje v mirnem času, potem bi ta letala eventualno imela neko nalogo prisile samo v primeru incidenta. Na primer, če bi prišlo do ugrabitve civilnega letala s strani skupine teroristov. V tem primeru, bi madžarska letala skušala prisiliti to civilno letalo, da pristane. Sicer bi bojno letalstvo drugih držav članic Nata stopilo v akcijo, samo v primeru, ko bi prišlo do resnega ogrožanja naše varnosti in ko bi bil aktiviran člen pet severnoatlantskega sporazuma, torej v primeru vojne.