Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi izjav hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, ki so za Slovenijo popolnoma nesprejemljive in niso v duhu dobrososedskih odnosov v regiji, do nadaljnjega poklicalo slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša na konzultacije v Ljubljano.
Picula: Slovenija nima izhoda
Ker naj bi se, kot zatrjuje Picula, s tem strinjali tudi nekateri slovenski strokovnjaki, bo Hrvaška nadaljevala s pripravami na razglasitev izključnega gospodarskega pasu. "Ne glede na način razmejitve s Slovenijo, je na vprašanje odprtega morja treba gledati ločeno," poudarja Picula, ki dodaja, da "je slovensko stališče v tem trenutku trdo, saj vprašanje izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranskem morju povezujejo z nepodpisanim sporazumom o državni meji." "Hrvaška stran se je politično zdavnaj opredelila za neveljavnost parafiranega sporazuma, ki ni zaživel in ne proizvaja nikakršnih pravnih učinkov", še dodaja Picula.
Na vprašanje, ali bo Hrvaška v primeru, da Slovenija ne odstopi od svojih stališč, poskušala doseči kompromis ali bo brezpogojno razglasila EEZ, je hrvaški zunanji minister odgovoril, da bo Hrvaška še naprej nadaljevala s pripravami vseh mehanizmov za zaščito svojih interesov na morju. "Prepričani smo, da imamo pravico do tega, in radi bi, da slovenski partnerji prenehajo z radikalno politiko izpodbijanja hrvaške pravice do razglasitve EEZ. To ni produktivno stališče in verjamem, da bodo kolegi iz Ljubljane točno to slišali tudi, ko bodo stopili v stik s članicami Evropske unije ter drugimi državami, ki imajo izhod na Jadransko morje", je dejal Picula.
Poudaril je, da sta za uspešnost hrvaško-slovenskih pogovorov, ki so napovedani za 16. september, odgovorni obe strani in da "lahko Hrvaška zlahka politično in strokovno izpodbija radikalno trdo stališče, ki ga je pogosto slišati s slovenske strani".
"Mi imamo pravico do EEZ, ne samo po Konvenciji o pomorskem pravu iz leta 1982 in po našem Pomorskem zakoniku temveč tudi na podlagi neodtujljive suverene pravice vsake obalne države, da na tak način razširi jurisdikcijo na morju," je pojasnil Picula. Pri tem je dodal, da bi Hrvaška to lahko storila tudi pred letom dni ali pred desetimi leti, vendar pa je, "za razliko od preteklih časov, EEZ danes skladen z zahtevo Evropske komisije, da se končno napravi konec pretiranemu plenjenju bioloških virov Jadrana in Sredozemlja".