"Glede na izjave na hrvaški strani se zdi, da del vladajoče politike na Hrvaškem Sloveniji ne priznava statusa partnerja v morebitnih pogovorih ali dogovorih o načinu zaščite in nadzora Jadranskega morja," je povedal Bekeš. Kljub temu je poudaril, da je po pogovorih s hrvaškimi predstavniki, ki jih je opravil po vrnitvi v Zagreb, optimist, da je viden napredek in da so bliže rešitvi.
Po njegovem mnenju bi cilj obeh držav moral biti skupni predlog Slovenije in Hrvaške o zaščiti Jadranskega morja, ki bi ga predstavili na ministrski konferenci o trajnostnem razvoju ribolova v Sredozemlju v Benetkah konec novembra. V pogovoru je Bekeš prav tako vnovič poudaril, da bi bilo za ugled obeh držav zelo pomembno, da sami rešita vprašanje meje, saj bi bila to prva meja v Jugovzhodni Evropi, ki ne bi bila rezultat dogovora velikih sil. "S tem bi pozitivno vplivali tudi na stabilnost regije," je dodal.
Bekeš je v pogovoru za hrvaški časnik tudi ocenil, da v odnosih med državama obstaja tudi težava pri prenosu izjav. Nekatere izjave, ki na Hrvaškem ne veljajo za ostre, v Ljubljani ljudem dvigajo lase pokonci. Na trditev Jutarnjega lista, da je izjava, da Slovenija ne bo več podpirala Hrvaške na poti v Evropsko unijo, močna, pa je slovenski veleposlanik dejal, da je to izjavo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel naslednji dan v daljšem pogovoru na slovenski televiziji relativiziral, vendar pa je hrvaški mediji niso povzeli.
Slovensko zunanje ministrstvo je Bekeša 31. avgusta poklicalo na posvetovanja v Ljubljano, potem ko je hrvaški zunanji minister Tonino Picula za splitski dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da Slovenija nima stika z odprtim morjem in da je leta 2001 parafirani sporazum o meji za Hrvaško pravno neobvezujoč. Bekeš se je po opravljenih konzultacijah v Zagreb vrnil 12. septembra.
