'Bela lisa' na Pohorju

Civilna iniciativa za reševanje prikritih grobišč povojnih pobojev na Pohorju je na Arehu nad Hočami pripravila žalno slovesnost. Pri spominskem obeležju so se poleg članov iniciative in domačinov zbrali tudi študenti zgodovine z mariborske Filozofske fakultete.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik vladne komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Po njegovih besedah območje vzhodno in zahodno od vrha Areha ter v smeri proti dolini sodi v tako imenovani širši mariborski kompleks prikritih grobišč.

Dežman se zavzema, da bi se areško območje vsaj začasno razglasilo za spominski park. "Letošnje sondiranje je dalo 12 pozitivnih lokacij, dela pa se bodo nadaljevala spomladi. Pokazalo se je, da so pozitivne lokacije tudi na mestih, za katera se to ni predvidevalo," je pojasnil Dežman.

Vzporedno se zbirajo tudi ustni viri in pričevanja, ki po besedah Dežmana govorijo o tem, da so bile žrtve domačini, ljudje, ki so jih obtožili nemštva in tudi ljudje iz ostalih jugoslovanskih republik. Poboji so se začeli leta 1945 in trajali do januarja 1946. "Več kot očitno pa je, da ne gre samo za moške, temveč so bili med žrtvami tudi ženske in otroci," je poudaril Dežman.

Izkop vsaj na dveh lokacijah?

Po njegovih besedah gre pri Arehu za prvi primer, da je raziskava, ki jo vodi zgodovinar Mitja Ferenc z ljubljanske Filozofske fakultete, dopolnjena tudi s sondiranjem kot najbolj zanesljivim dokazom o obstoju ali neobstoju prikritih grobišč povojnih pobojev. Kot je napovedal Dežman, bo komisija vladi predlagala, naj dovoli izkop vsaj dveh lokacij na areškem območju.

Žalne slovesnosti na Arehu se je med drugimi udeležil tudi Ferenc. Kot je povedal v izjavi, je bilo Pohorje žal dolgo časa "nekakšna bela lisa" pri evidentiranju lokacij prikritih grobišč povojnih pobojev. Po besedah Ferenca so pred slabim mesecem dni izvedli ročno sondiranje na 14 lokacijah, na 12 pa se je pokazalo, da so pod zemljo posmrtni ostanki. "Glede na številčnost lokacij, ki so med seboj oddaljene le po nekaj deset metrov, menimo, da bi bilo potrebno spomladi opraviti tudi strojno sondiranje," je dejal Ferenc.

Po njegovih besedah je namen raziskave sondiranje vseh lokacij, potrditev obstoja posmrtnih ostankov na teh lokacijah ter izbira ene ali dveh lokacij, kjer bi opravili izkop posmrtnih ostankov. "Samo na podlagi sondiranja namreč ne vemo, v kateri od jam so kateri posmrtni ostanki. Vemo pa, da so bili med žrtvami tako Mariborčani kot ljudje iz ostalih jugoslovanskih republik, ki so se ob koncu vojne znašli na tem delu Slovenije," je dodal Ferenc. Enako kot Dežman je tudi Ferenc dejal, da v tej fazi raziskave še ni mogoče govoriti o številu žrtev.

Dežman in Ferenc sta tudi opozorila na prispevek Martina Kostrevca in ostalih članov iniciative pri odkrivanju prikritih grobišč povojnih pobojev na Pohorju.