V Evropski uniji bosta od začetka prihodnjega leta prepovedana uporaba in izvoz amalgamskih oziroma črnih zobnih zalivk, predvideva doseženi politični dogovor evropskih poslancev in držav članic o predlogu revizije uredbe o živem srebru. "Ni razloga, da bi še naprej uporabljali živo srebro v našem vsakdanjem življenju, saj je tveganje za zdravje jasno dokumentirano. Imamo učinkovite alternative v zobozdravstvu in svetilih," je ob tem poudaril evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius.
Da zobozdravniki podpirajo razvoj stroke in sodobnih materialov, ob tem pravi predsednik Odbora za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović. Ki pa ob tem dodaja, da se hkrati zavedajo tudi, da je "amalgam danes še vedno najboljši javnozdravstveni material". Saj da z relativno majhnimi stroški lahko pokrijejo celotno populacijo, je dejal za oddajo SVET.
A čeprav so črne zalivke brezplačne, pa se pacienti zanje odločajo vse redkeje. "V naši ordinaciji je tako, da se amalgamske plombe opuščajo, pacienti se tudi ne odločajo za njih, saj imajo raje bele plombe," je povedala zobozdravnica iz ljubljanskega zdravstvenega doma Lea Samba. Podobno pa je tudi v zasebnem sektorju, kar je potrdil tudi zobozdravnik VV Dental Janez Vrbošek. Sam namreč, kot je dejal, že odkar ima svojo prakso, amalgama sploh ne uporablja.
Komu že zdaj pripada bela zalivka?
Skladno s predpisi s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe pravico do bele zalivke v sprednjem, to je vidnem sektorju, vključno s podočniki, in pravico do amalgamske zalivke v stranskem sektorju. Otroci do 15. leta, nosečnice in doječe matere imajo pravico do belih zalivk tudi v stranskem sektorju, pojasnjujejo na ZZZS.
Zavarovana oseba se lahko odloči za nadstandardni material, torej belo zalivko v stranskem sektorju, in za to doplača razliko v ceni med amalgamsko in belo zalivko, kar pomeni doplačilo za nadstandardni material. Število takih zalivk oziroma doplačil ni znano, odgovarjajo na vprašanje, koliko pacientov se odloči za belo namesto črne zalivke.
Bomo morali še vedno doplačevati za bele zalivke?
Kakšna bo torej alternativa? Bodo morali zavarovanci še vedno doplačevati bele plombe, tudi če bodo črne zalivke po novem prepovedane? Kot pojasnjujejo na ZZZS, je bilo v nacionalnem načrtu o ukrepih za postopno opustitev amalgama v zobozdravstvu, ki ga je sprejelo Ministrstvo za zdravje leta 2021, za uvedbo belih zalivk predvidenih 14,8 milijona evrov dodatnih sredstev letno iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem je vključen strošek dela in strošek dodatnih ekip, od tega 11,9 milijona evrov zaradi dodatnih realiziranih točk in 2,9 milijona evrov zaradi dodatnih materialnih stroškov, ker je, kot pojasnjujejo, kompozit dražji kot amalgam. A kot opozarjajo, je zaradi podražitve materialov treba upoštevati, da je zdaj strošek za material lahko višji: "Če bodo ta sredstva zagotovljena, potem doplačila pacientov za bele zalivke niso predvidena."
Kot še poudarjajo, ukinitev amalgama prinaša tako večje stroške izdelave zalivke, ki bodo bremenili obvezno zdravstveno zavarovanje, kot tudi potrebo po novih zobozdravstvenih ekipah, saj so kompozitne zalivke časovno potratnejše kot amalgamske.
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so se strinjali o postopni uvedbi prepovedi amalgamskih zalivk do 1. januarja 2025. Zobozdravniki jih bodo izjemoma lahko uporabljali tudi po tem datumu, če bo to potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta, so pojasnili v parlamentu. Članice, ki še ne krijejo stroškov alternativnih zalivk, lahko postopno uvedbo prepovedi preložijo do 30. junija 2026, s čimer se želijo izogniti negativnim posledicam za posameznike z nizkimi prihodki. Od začetka prihodnjega leta bo prepovedan tudi izvoz črnih zalivk, njihova proizvodnja in uvoz pa od 1. julija 2026.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.