Bele štorklje že četrto leto zapored podrle rekord

Vseslovenski popis bele štorklje društvo po mednarodno uveljavljeni metodi izvaja že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija popisovalci obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Letos so obiskali 461 gnezd.

Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki popisovalcem vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Popisovalci posebno pozornost namenijo tudi pregledu gnezda, da ocenijo, ali je to stabilno in varno.

Bele štorklje so začele s podiranjem rekordov že v letu 2023, ko je DOPPS zabeležil 305 zasedenih gnezd. Letos so jih popisovalci zabeležili 346, kar pomeni, da smo Slovenci v samo treh letih postali bogatejši za kar 41 parov gnezdečih belih štorkelj. Kljub temu da letos niso zabeležili rekordnega števila poletelih mladičev, pa gnezditveni uspeh še zdaleč ni bil slab. Iz naših gnezd je namreč poletelo 773 mladičev, kar predstavlja drugo najboljše leto doslej.

"Medtem ko beležimo vse bolj zaskrbljujoče upade ptic kmetijske krajine, je zelo navdihujoče, da gre vsaj kateri izmed vrst dobro. Tu je bela štorklja prava rekorderka, saj smo že četrto leto zapored zabeležili okoli deset več zasedenih gnezd kot leto poprej. Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini. Žal pa takšne sposobnosti nimajo vse vrste. Številne ptice kmetijske krajine so veliko bolj vezane na specifične življenjske prostore in načine gospodarjenja, zato jih spremembe v okolju prizadenejo bistveno močneje. Uspeh bele štorklje je zato spodbudna zgodba, vendar ne sme zasenčiti dejstva, da večina vrst potrebuje ugodnejše razmere, če želimo ustaviti njihov upad," je izpostavila Urša Očko, koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji.

Uspeh belih štorkelj lahko torej med drugim pripišemo tudi spremembam, povezanim z globalnim segrevanjem. Te spremembe vplivajo tudi na selitveno vedenje štorkelj, selitev pa je eno izmed najnevarnejših obdobij v njihovem življenju. Zaradi milejših zim so nekatere štorklje skrajšale svoje selitvene poti, posamezne pa so začele celo prezimovati v Evropi. Takšen trend opažajo tudi v Sloveniji, kjer iz leta v leto beležimo več prezimujočih belih štorkelj. V zimi 2025/2026 so zabeležili rekordno število – najmanj 30 prezimujočih osebkov.

Ker štorklje prezimujejo bližje svojim gnezdiščem, imajo krajšo selitveno pot, to pa se kaže tudi v zgodnejših prihodih štorkelj. Kar nekaj se jih je tako letos na svoja gnezda vrnilo že v februarju, tiste, ki so pri nas prezimovale, pa so se na območju gnezda zadrževale tudi skozi zimo. Zgodnji prihodi skupaj z višjimi spomladanskimi temperaturami so marsikateremu paru omogočili, da je z gnezdenjem začel prej kot običajno. Te spremembe so se zelo lepo videle tudi na popisu bele štorklje, saj so popisovalci znotraj istega območja na nekaterih gnezdih zabeležili mladiče, ki so bili že bistveno večji kot ob istem času v prejšnjih letih.

"Že konec junija so mladiči z nekaterih gnezd poleteli. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že pobegnili na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti," je kot zanimivost dodala Urša Očko.

Bela štorklja je prilagojena toplejšemu podnebju in načeloma nima težav z visokimi temperaturami. Kljub temu pa lahko dolgotrajna suša nanjo negativno vpliva, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in vode. Na sušo so bolj občutljive mlade štorklje, ki še niso tako izkušene in iznajdljive pri iskanju hrane kot odrasli osebki.

Belim štorkljam najbolje pomagamo tako, da smo nanje pozorni. Če opazimo oslabljeno štorkljo, ki ne more leteti, ali obnemoglo štorkljo, ki je obležala na tleh, pokličemo 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da ji priskrbimo primerno veterinarsko oskrbo. Štorkljam lahko v primeru, da so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavimo svežo vodo.