Beli baloni za otroke, ki jih ni več: 'Ljubezen starša nikoli ne mine'

V teh dneh se spominjamo otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Ob tem pa se starši po Sloveniji povezujejo v prav posebnem običaju. Vsako leto - že 17 let zapored - društvo Solzice povezuje na stotine staršev po državi, ki se na pokopališčih v tišini spominjajo svojih otrok. 

Tudi letos so starši, bratje, sestre, dedki in babice na bele balone napisali posebna sporočila za svoje otroke, ki jih ni več med nami, in jih simbolno poslali v nebo. In letos se jih je zbralo več kot 300.

Anja Anžič je pred petimi leti v 25. tednu nosečnosti, torej v približno šestem mesecu, doživela tihi porod. Ko je vedela, da njen dojenček poroda ne bo preživel.

"Nenavadno je ko slišiš jok drugih, v tvoji sobi pa veš da ne bo noben zajokal," je dejala. "To je bilo nenadoma, veseliš se, pripravljaš vse, pričakuješ, veš spol, veš vse in potem se pa pač zgodi nenadoma in se svet ustavi. Svet ne da se ti ustavi, zruši se ti."

Sinu sta z možem nadela ime Kristjan, ga pestovala, fotografirala in se od njega poslovila. Zanj pripravila tudi pogreb in posebno ploščico v parku zvončkov na Žalah, ki je namenjen otrokom, ki so umrli med nosečnostjo, med porodom ali kmalu po njem. Vsako leto se namreč 15. oktobra tukaj zberejo starši, ki so svoje otroke izgubili, in zanje simbolno pošljejo balone v nebo.

"Ti naši otroci tukaj in drugod po Sloveniji po parkih, dobijo prav poseben prostor in čas za njih. Težko je žalovati za tako majhnim otrokom, nimamo spominov, tudi ni naših ljudi, ki bi tega otroka poznali, a bolečina je neznosna," je pojasnila ustanoviteljica društva Solzice, Petra Paver.

Prav zato društvo Solzice pomaga staršem pri psihološki podpori, pa tudi, da se lahko od svojega otroka poslovijo in ohranijo spomine nanj. V porodnišnicah lahko nastanejo odtisi otrokovih rok in stopal, starši ga lahko fotografirajo in z njim preživijo še zadnje trenutke.

"Kajti to je tisto kar nam pri tem pomaga pri procesu žaovanja in pri dokazu, da je otrok obstajal," je dodala Paverjeva.

Psihološko podporo ob žalovanju in izgubi nudi tudi ljubljanska porodnišnica. Takoj po izgubi starši pogosto doživijo šok, potem pa vstopijo v fazo žalovanja z intenzivnimi čustvi - jeza, žalost, sram, krivda, tesnoba, nespečnost - pojasnjuje specialistka klinične psihologije na UKC Ljubljana. 

Žalovanje lahko traja od šest mesecev pa tudi do dveh let ali več, starši pa v tem obdobju potrebujejo razumevanje, sočutje in podporo.

"Da znamo izreči besede sožalja, da spoštujemo njune odločitve, da pomagamo ustvarjati in ohranjati spomin na njunega otroka. Ker s tem pomagamo ohranjati pri življenju tudi njun status staršev," je poudarila dr. Vislava Globevnik Velikonja.

Izguba otroka lahko zaznamuje tudi naslednjo nosečnost. Ženske, ki so že doživele izgubo, imajo lahko večje tveganje za anksioznost in depresijo v nosečnosti. In kot pravi zdravnica Globevnik Velikonja, se lahko to, če niso obravnavane, nadaljuje tudi v poporodno obdobje. "Preventiva poporodne depresije se dela v nosečnosti."

In kot je povedala Anja Anžič, bi res trpela, če ne bi šla čez proces žalovanja.

Danes je Anja mama triletnega Leona. A spomin na njegovega starejšega bratca Kristjana ostaja živ. Ob pomembnih praznikih ga z družino redno obiskujejo v Parku zvončkov, vsako leto pa se mu skupaj z drugimi starši poklonijo tudi s spustom belih balonov. "To je dokaz da ljubezen starša nikoli ne mine, ne glede na vse," je poudarila.