Beljakovinski izdelki: So res bolj zdrava izbira?

Njoki, tortilje, pudingi in jogurti, pa pice, čokoladni namazi, tudi čipsi, mafini in čokoladice. Neomejeno število beljakovinskih izdelkov je Matjaž Pirc z Zveze potrošnikov že pred leti opazil v tujini, trend pa je zdaj tudi pri nas: "Ugotavljamo, da je teh izdelkov iz leta v leto več. Praktično ne obstaja več kategorija živil, kjer se ti izdelki ne bi pojavljali. Načeloma jih najdemo v takih črnih, temnih embalažah, ki nekako ponazarjajo nek prestiž, mogoče neko bolj zdravo izbiro." 

Beljakovinske verzije izdelkov so dražje, a razlika v količini beljakovin, tudi po opažanju Inštituta za nutricionistiko, potrošnikov, največkrat ne upraviči razlike v ceni, saj so velikokrat dodane beljakovine nižje kakovosti. "Beljakovine so gradnik različnih struktur v našem telesu, predvsem mišic, tudi različnih hormonov, in seveda so nujne za delovanje našega telesa, a to še ne pomeni, da moramo beljakovin uživati v izobilju, na vsa ostala hranila pa pozabiti," pravi Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.

"Pogosto so potrošniki pod vtisom, da potrebujejo te izdelke za neko zdravo življenje, da so to nek nujen del prehrane, so pod vtisom, da zaužijejo premalo beljakovin v svoji prehrani," dodaja Pirc. Pa jih res? Zdrav, odrasel človek bi vsak dan zaužil med 0,8 in enim gramom beljakovin na vsak kilogram telesne mase. Nekoliko več beljakovin potrebujejo nosečnice, doječe matere in starejši, še večji vnos se priporoča aktivnim športnikom. 

Veliko beljakovin imajo vsakdanja živila, razlaga dietetičarka Jelena Zlatković, zato je dnevne potrebe z raznoliko prehrano enostavno doseči: "Beljakovine imamo v mesu, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, kar se tiče pa rastlinskih virov, so to stročnice, tudi oreščki, ampak moramo paziti, ker imajo oreščki tudi veliko maščob. Piščančji zrezek ima recimo od 23 do 24 gramov beljakovin, potem jajce ima od šest do sedem gramov beljakovin. In če zjutraj vzamemo jajce in kakšen polnozrnat kruh, pa potem pri kosilu zrezek, pa solato oziroma zelenjavo in recimo kuskus, zvečer pa solato in sir ali tofu."

Na tak način Jelena Zlatković tudi svoje paciente v kamniškem Centru za krepitev zdravja uči pravilnega prehranjevanja: "Svoje paciente opozorim na to, da vse te dodatne čokolade, pa recimo piškoti, ki imajo beljakovine, da to niso samo beljakovine in niso najbolj zdrava izbira. Tam imamo veliko sladkorja, sladil, nasičenih maščob in tudi transmaščob." Beljakovine so denimo pomembne tudi, ko hujšamo, dodaja Zlatković, a poudarja, da jih iščimo v osnovnih živilih in ne v procesirani hrani: "Industrijsko predelana hrana ni zelo svetovana. Kupite živilo in potem sami pripravite to, kar želite pojesti."

"Ko se odločamo za nakup beljakovinskih izdelkov, se pravzaprav vprašajmo, s kakšnim namenom to uživamo. Samo zato, ker bi uživali neke beljakovinske izdelke, seveda ne bomo shujšali in tudi ne bomo čudežno dobili mišic," dodaja Lavriša. "Bistveno za potrošnika, ko se znajde pred neko polico, polno klasičnih in visokobeljakovinskih izdelkov, je, da prebere deklaracije, torej naj obrne živilo in pogleda tudi tisto zadnjo, neoglaševano stran," še pove Pirc.

In to smo s pomočjo raziskovalke na področju prehrane storili tudi mi. "Če primerjamo z običajnimi tortiljami, je vsebnost beljakovin precej višja, te imajo 18 gramov, pri drugih le devet, ampak moramo gledati še druge zadeve. Tukaj v proteinskih je nekoliko višja vsebnost maščob in nekoliko višja vsebnost soli. Proteinske čokoladice niso zdrav prigrizek. In tudi ne nadomestilo obroka. Gre za visoko procesirano živilo. Beljakovin ima 23 gramov, ampak poglejmo, tudi sladkorja ima 29 gramov, kar je primerljivo recimo z nekimi piškoti. Tukaj sicer ne gre za bistveno večjo količino beljakovin. Beljakovinska različica ima 20 gramov na 100 gramov, navadna različica pa 13. V tem primeru velja omeniti, da je energijska vrednost obeh izdelkov zelo visoka, preko 500 kilokalorij na 100 gramov, kar seveda tak izdelek uvršča med izdelke z visoko energijsko vrednostjo in jih je treba uživati le občasno," pojasni Lavriša.

"Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah namreč dopušča, da živilo nosi trditev o visoki vsebnosti beljakovin, če beljakovine predstavljajo vsaj 20 odstotkov energijske vrednosti tega živila. In pri neki vodi si lahko predstavljate, da je ta delež lahko zelo hitro presežen," marsikdaj gre le za dobro marketinško kampanjo, opozarja Pirc in dodaja, da so lani našli kar nekaj primerov, ki so mejili na zavajanje. "Našli smo mnoge izdelke, ki se tržijo kot visokobeljakovinski izdelki, ampak je ta razlika v beljakovinah minimalna. Beljakovinski sir, ki dejansko na 100 gramov vsebuje le 3 grame več beljakovin od svoje klasične alternative. Obstaja tudi beljakovinski skyr. Dva mlečna izdelka, ki sta že sama po sebi res bogata z beljakovinami in je ta napis samo marketinški trik."

Zato svetujejo: "Pri izboru živil nam je lahko v veliko pomoč brezplačna mobilna aplikacija Veš kaj ješ," svetuje Lavriša. "S pomočjo kamere na mobilnem telefonu skenira črtno kodo izdelka in nato se mu na zaslonu izpišejo podatki o izdelku. Torej aplikacija dejansko deluje na podlagi prehranskega semaforja, tako da na zaslonu prikaže hranilne vrednosti glede na slovenske prehranske smernice v barvah semaforja. Torej rdeča, rumena in zelena in na ta način potrošnik hitro ugotovi, ali je to živilo primerno za redno uživanje, ali je bolje to nekako umestiti v prehrano zgolj občasno, kot poslastica," zaključi Pirc.

Saj šele, ko smo seznanjeni z resnično sestavo izdelka, lahko sprejemamo pametne odločitve.