'O kakovosti bazenske vode se je treba pozanimati povsod'

Konec novembra je na srečanju o kemijski varnosti predavala tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak. Govorila je o rakotvornih snoveh v industriji ter naravnem in življenjskem okolju.

Največ zanimanja in predvsem zaskrbljenosti ljudi je sprožil njen del predavanja, v katerem je med drugim opozorila na visoke koncentracije benzena v enih od toplic. "Od mene zahtevajo, da povem, za katere toplice gre, vendar brez konkretnih rezultatov meritev tega ne morem storiti. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, kjer sem zaposlena, namreč ni inštitucija, ki bi skrbela za kakovost bazenskih vod in izvajala meritve. Se pa včasih zgodi, da nas zunanje inštitucije zaprosijo za tolmačenje izmerjenih vrednosti v smislu ocene tveganja za zdravje in tako je bilo tudi v primeru, ki sem ga omenila na srečanju. Zaradi etične dileme, pred katero sem se znašla ob pomanjkanju dokazov, sem komisijo za medicinsko etiko prosila za nasvet, vendar me ni podprla. Tako brez vsakega konkretnega podatka, dokaza ali podpore nisem mogla javno povedati ničesar," je pojasnila Dodič Fikfakova. 

Pred časom so jo namreč povabili iz slovenskega zdravilišča, kjer so želeli, da zanje opravi meritve zdravju škodljivih snovi, ki bi lahko bile v vodi. Pri tem je ugotovila, da je v vzorcu vode iz bazena količina benzena, ki dokazano povzroča levkemijo, za 1000-krat presegala dovoljeno vrednost. Kot je pojasnila, je zato upravljavcu zdravilišča predlagala, naj ob bazen postavi tablo z napisom, da je voda rakotvorna in da je vstop v bazen na lastno odgovornost. Kako se je na to odzval upravljavec, si preberite tukaj. 

Dodič Fikfakova zato vsem, ki jih skrbi, da bi lahko zaradi uporabe različnih izdelkov ali storitev tvegali svoje zdravje, svetuje: "Da kot odgovorni potrošniki od ponudnikov zahtevajo podatke o tem, kakšne snovi so prisotne in v kakšnih količinah. Na podlagi takšnih podatkov (npr. rezultati meritev količine snovi v vodi ali zraku) je mogoče oceniti tveganje za zdravje, pri čemer lahko posameznikom pomagajo tudi številne institucije, med drugim naš inštitut."

Kot pravi, je treba pri kakovosti vode v bazenih biti pozoren tudi na druge snovi, ne le na benzen, pač pa tudi denimo na kloroform, trihalometan in druge snovi. Tako bodo lahko potrošniki izbirali "tiste bazene, ki imajo visoke higienske standarde, čisto vodo, nimajo ostrega vonja po kemikalijah ali vidnih dodatkov snovi oziroma kemikalij.  Nikakor pa ne moremo govoriti samo o enih toplicah ali enem bazenu, o kakovosti bazenske vode se je treba pozanimati povsod". 

Sicer pa je poudarila, da so rakotvorne snovi zelo razširjene, verjetnost zbolevanja zaradi raka pa je povečini odvisna od obsega izpostavljenosti. "Večja kot je količina rakotvorne snovi, ki jo prejmemo v življenju, večja je verjetnost, da bomo zboleli zaradi raka," je opozorila. Pri tem je treba vedeti, da neka rakotvorna snov ni nujno na splošno rakotvorna, pač pa posamezne snovi lahko povzročajo določene vrste raka. "Tako formaldehid povzroča raka zgornjih dihal in pljuč, benzen levkemijo, azbest mezoteliom, raka na jajčnikih, pljučih in grlu," je ponazorila. 

Kakšna je "še varna" količina rakotvorne snovi, ni povsem jasno, zato za tiste snovi, za katere so dokazali rakotvornost, uporabljajo enoto "raven snovi, kjer se še ne opažajo vplivi na zdravje". "Res pa je, da najpogosteje govorimo o ravni ene same snovi, ne vemo pa, kakšen je so-vpliv različnih snovi v minimalnih količinah oziroma kakšen je skupni vpliv snovi na nastanek raka," je še poudarila predstojnica.