Slovenska uradna politika in javnost se nikakor ne moreta znebiti vtisa, da jih je Račan izigral, ne le zaradi umika že parafiranega sporazuma, temveč tudi zaradi nekaterih veliko bolj subtilnih razlogov. Med drugim tudi zato, da bi s tem mejnim sporom Hrvaška zavrla vstop Slovenije v EU in tako z njo na bolj enakopraven način reševala vrsto drugih nerešenih vprašanj, poudarja beograjska Politika.
Zagrebški Vjesnik pa med drugim opozarja, da od bližnjega srečanja hrvaškega in slovenskega premiera najbrž ni mogoče pričakovati večjih konkretnih dosežkov. Drnovšek sicer ne zavrača arbitraže, vendar naj bi ta vključevala tudi mejo na kopnem. Pri tem se nekateri slovenski politiki zavzemajo, da bi znova preučili še vprašanje štirih slovenskih zaselkov ob Dragonji in tudi sporne točke na Muri, ki je za mnoge v Sloveniji, kot piše Politika in ob tem kot spominja na podobnost z nedavnim mejnim incidentom med ZRJ in Hrvaško na Donavi.
Politika poudarja, da je Mura tako kot Donava na določeni točki spremenila svoj tok in s tem tudi mejno črto, saj se je premaknila na hrvaško stran, zaradi česar je precejšen kos zemljišča, ki je do tedaj formalno-pravno pripadal Hrvaški, ostal na drugi strani reke. Zaradi tega nekateri v Sloveniji menijo, da bi bilo treba celotno zgodbo o meji razširiti in ugotoviti, da je primer Mure enak primeru Donave, primer Piranskega zaliva pa zelo podoben tistemu pri Prevlaki. Sklepna ugotovitev takšnih razmišljanj je, da vseh teh mejnih sporov ne bo mogoče rešiti, če bodo nekatere države vztrajale pri rešitvah, v katerih uporabljajo dvojna načela, kot to počne Hrvaška. Na Donavi na primer zahteva naplavino in se ob tem sklicuje na katastrsko načelo, na drugi strani pa zavrača možnost, da bi Prevlaka pripadla ZRJ, čeprav je bilo to območje za časa SFRJ pod jurisdikcijo Hercegnovega. Enako kot zavrača možnost, da bi vasice ob reki Dragonji pripadle Sloveniji, čeprav so pred razpadom SFRJ pripadale piranski občini, še piše Politika.
Zagrebški Vjesnik pa pred načrtovanim srečanjem premierov Hrvaške in Slovenije v članku z naslovom Srečanje prevelikih pričakovanj piše, da če se Drnovšek vsaj malo strinja s stališči, ki jih je v protestni noti Hrvaški predstavil zunanji minister Rupel, se bosta premiera težko dogovorila celo o začasni mejni črti v Piranskem zalivu. Če se Ruplovim stališčem, ki glede kopenske meje nimajo opore v načelih Badinterjeve komisije, glede meje na morju pa ne v mednarodnih konvencijah, pridruži še slovenski poskus internacionalizacije primera Joras, napovedano srečanje Drnovšek - Račan ne kaže velikega optimizma. Čeprav v obeh državah od srečanja precej pričakujejo, pa je težko verjeti, da bodo doseženi konkretni rezultati. Razen če lahko, glede na trenutno stanje, že običajno vabilo k umirjanju napetosti pomeni določen uspeh.
