Beovićeva: Način testiranja se je spremenil, a to ne pomeni manjšega števila testov

Na tiskovni konferenci ministra za zdravje Tomaža Gantarja, Maje Sočan z NIJZ ter infektologinje Bojane Beović je slednja povedala, da se je način diagnostike bolezni covid-19 v Sloveniji spremenil. Ob tem je zagotovila, da to ne pomeni manjšega števila testov, saj da mikrobiologi naredijo približno tisoč testiranj dnevno. "Ne testiramo blago bolnih, ki bi lahko prehlad dobili kjerkoli in bi to lahko povzročil tudi kakšen drug virus," je povedala Beovićeva. Testiranja se bodo izvajala pri tistih, ki zaradi bolezni potrebujejo napotitev v bolnišnico, pri tistih, ki so že hospitalizirani zaradi česa drugega in imajo ob tem okužbo dihal, izvaja se pa tudi pri vseh starostnikih v domovih za starejše, ki imajo okužbo dihal. Ključno je, da ljudje, ki so prehlajeni, ostanejo doma in ne vstopajo v zdravstveni sistem. Beovićeva je dejala, da je način testiranja zdaj namenjen temu, da se hospitalizirane bolnike primerno obravnava in se jih loči od drugih, zatrdila pa je, da je Slovenija glede na število prebivalcev med državami, ki opravijo največ testiranj.

"Ukrepi, ki so v veljavi, so morda radikalni, ampak so namenjeni temu, da omilimo oziroma upočasnimo epidemijo. Bistveno višja smrtnost je tam, kjer je epidemija narasla hitro," je povedala Beovićeva in dodala, da lahko traja nekaj mesecev, pravzaprav pa niti ne vemo, kako se zaključi. Dejala je, da ne gre za situacijo, v kateri si rečemo "starejši bodo umrli, mlajši bodo preboleli, in z boleznijo bomo živeli naprej", temveč za situacijo, v kateri si želimo zmanjšati število okuženih.

Kot je še povedala infektologinja, je ocena ameriških strokovnjakov za javno zdravje, da bo ta virus zajel 40 do 60 odstotkov populacije. "Če bi se to zgodilo, bi izzvenela sama, a davek bi bil prevelik," je dejala Beovićeva. Ob tem je tudi ona, tako kot minister Gantar poprej, dala vedeti, da je glede bolezni še veliko nejasnega. Če bo izzvenela poleti, obstaja tudi možnost, da se vrne jeseni, je povedala.

Sočanova z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala, da se trudijo, da bi pripravili ustrezna priporočila in navodila za specifične skupine prebivalstva, ki potrebujejo dodatne informacije, kako ravnati v tem času. Priznala je, da so presenečeni nad poplavo vprašanj, ki jih dobijo, in da je pomembno, da so njihovi odgovori strokovni, ampak hkrati praktični in realistični. "Stoodstotne varnosti v življenju zdaj ni, tega se bomo morali navaditi. Ampak za njo lahko veliko naredi država, lokalna skupnost in mi sami," je povedala.

Lenarčič: Za zajezitev bolezni priporočeno čim širše testiranje

V zadevah, ki se neposredno nanašajo na zdravje, Evropska komisija neposredno svetuje upoštevanje priporočil ECDC, ki svetuje čim širše testiranje, pravi slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Enako priporočajo WHO in kitajski zdravstveni delavci na podlagi svojih izkušenj, poudarja, pa tudi tisti, ki se s tem virusom razmeroma uspešno soočajo, kot sta na primer Singapur in Južna Koreja.

"Ne vem, na čem temelji odločitev slovenske vlade, a priporočila pristojnih ustanov, WHO in ECDC, so, da se testira čim širše, da se nemudoma osami tiste, ki so na testu pozitivni, da se sistematično sledi stikom teh oseb in da se da v karanteno vse ljudi, s katerimi je bila okužena oseba v stiku," je izpostavil Lenarčič. Mnenja je, da lahko ukrepi, ki so trenutno v veljavi, v primeru, da ljudje ne bodo lahkomiselni, učinkujejo v tednu ali dveh.

V UKC Ljubljana se pripravljajo na rast števila hospitaliziranih zaradi koronavirusa

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer je hospitaliziranih 14 pacientov s koronavirusom, še štirje pa so v enoti intenzivne terapije, se intenzivno pripravljajo na rast števila obolelih. Število postelj za intenzivno terapijo so povečali, prav tako sta za sprejem prvih obolelih pripravljeni ortopedska in dermatološka klinika.

Odprli so tudi prehodni oddelek, kjer obravnavajo paciente s sumom na novi koronavirus. Po besedah direktorja UKC Janeza Poklukarja zaščitno opremo dnevno dobavljajo iz skladiščnih zalog, potrebe pa usklajujejo z ministrstvom za zdravje, vlado in z državnimi blagovnimi rezervami. "Ta kombinacija za zdaj dobro teče in v naslednjih dneh je pričakovati, da bomo usklajeno dobivali vso potrebno opremo iz državnih blagovnih rezerv," je zapisal Poklukar.

Zaradi ukinitve številnih nenujnih programov je v pripravljenosti 30 odstotkov zdravstvenega kadra, ki čakajo na poziv ob večjem prihodu bolnikov s koronavirusom. Ob tem so zaposlene prerazporedili na klinike, kjer te že obravnavajo. "Ključno je, da naši zaposleni ne izgorijo, da ne izgorevajo pretirano oziroma da ne izgubijo časa za počitek in primerno regeneracijo," je ob tem izpostavil Poklukar in dodal, da zaenkrat večjih težav s tem ne beležijo.