Bertoncelj: Proračuna sta usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi

Minister Andrej Bertoncelj je po glasovanju poslancev o proračunih, ki se je po dvodnevni razpravi zavleklo v noč, spomnil na oceno fiskalnega sveta, da sta proračuna za leti 2020 in 2021 skladna s fiskalnim pravilom. Prav tako je zadnja ocena Evropske komisije po njegovih navedbah v tem delu ugodna in nakazuje, da bi lahko Slovenija iz skupine držav, za katere obstajajo tveganja za neskladje z evropskimi proračunskimi pravili, napredovala med pretežno skladne države.

Poslanci so sicer sprejeli še kup drugih zadev. Zvišali so najnižjo urno postavko za študentsko delo, potrdili zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, uveljavili vladni predlog povprečnine za občine in znižali davek na knjige, koaliciji pa ni uspelo s predlogom za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. 

'Najbolj pomembno pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi'

Bertoncelj je sicer izpostavil, da je pri snovanju proračunov med drugim zasledoval proračunske presežke in spoštovanje pravila dolga. "Najbolj pomembno pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi, naslavljata vse kategorije in vse generacije ter jim povečujeta blaginjo," je dejal Bertoncelj in naštel upokojence, zaposlene ter socialne kategorije.

Sprejetje proračunskih dokumentov je po ministrovih ocenah zelo pomemben korak naprej, "ki ne glede na vse kaže na trdnost koalicije". Proračuna in spremljevalni dokumenti so bili namreč potrjeni z več kot absolutno večino. "Pomembno je, da imamo proračuna in da vlada lahko dela naprej," je dodal.

Pri tem zakonu je bilo napeto zaradi zvišanja povprečnine za občine. Odbor DZ za finance jo je namreč občutno zvišal, DZ pa je danes sprejel dopolnilo koalicije, s katerim se znižuje na prvotni vladni predlog. Če tega ne bi storili, je minister pred nekaj dnevi posvaril pred neskladnostjo zakona o izvrševanju proračunov s proračuni in v tem primeru pod vprašaj postavil tudi svojo funkcijo.

Manjšinska koalicija je proračuna in spremljevalne dokumente danes potrdila s pomočjo poslancev opozicijske SNS in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS, Levice in NSi.

DZ po vetu znova potrdil dvig najnižje bruto urne postavke za študentsko delo

Poslanci so tudi v drugo potrdili novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri bo morala bruto urna postavka za študentsko delo znašati najmanj 5,4 evra. Za novelo je glasovalo 58 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o zakonu moral odločati znova, ker je državni svet konec oktobra nanj izglasoval veto.

Državni svet je veto na novelo izglasoval, ker je bila sprejeta brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Državni svetniki so tudi prepričani, da bi bilo treba pred spreminjanjem najnižje urne postavke narediti celovito analizo študentskega dela in oceniti dejanske učinke predloga na gospodarstvo in širšo družbo. Zakon bo po njihovem mnenju prinesel tudi preveliko podražitev študentskega dela, kar da bi lahko privedlo ne samo do njegovega zmanjševanja, temveč tudi do dejanske ukinitve.

Miha Kordiš je danes ponovil, da so v Levici predlog novele v DZ vložili, ker so prepričani, da trenutno študentsko delo ni plačano pravično. Trenutna minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,89 evra bruto, je namreč določena nižje, "kot je vrednotena ura zaposlenih za minimalno plačo, s tem pa se krši načelo enakega plačila za enako delo", je dejal. Spomnil je tudi, da je Levica v osnovnem predlogu zakona predlagala, da bi najnižja bruto urna postavka za študentsko delo znašala 5,9 evra, a jo je koalicija povozila z dopolnilom, ki predvideva 5,4 evra.

Mojca Žnidarič je povedala, da so v SMC prvotnemu predlogu Levice nasprotovali, ker je šlo za nerealno zahtevo, ki bi lahko negativno vplivala na študentsko delo. Zdajšnja rešitev pa pomeni kompromis, ki je lahko sprejemljiv za vse, je dejala.

Jožef Horvat je v imenu NSi odrekel podporo noveli. Dvig minimalne bruto urne študentske postavke namreč po njihovem mnenju pomeni, da je na nerazvitih območjih konec s študentskim delom. Iz podobnega razloga so podporo noveli odrekli tudi v SDS. 

Glede povprečnin za občine obveljal vladni predlog

Občine bodo v prihodnjih dveh letih upravičene do povprečnine v višini, kot jo je predlagala vlada. Potem ko jo je odbor DZ za finance prejšnji teden občutno zvišal, so poslanci tokrat soglašali s predlogom koalicijskih poslanskih skupin, da se ta znesek spet zniža. Pred zvišanjem povprečnine je pred dnevi precej ostro posvaril minister za finance.

Za leto 2020 je vlada določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Številki sta izračunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju občin in sta najvišji v zgodovini.

"Če ne moremo dati 35 evrov več na leto na občana, kot je predlagala vlada, potem je boljše, da nas tukaj ni," je k podpori pozval Horvat (NSi). Robert Pavšič (LMŠ) je na drugi strani opozoril, da bi že zvišanje za samo en evro povzročilo neskladnost proračuna. Poslanci so nato dopolnilu odrekli podporo.

Kot običajno, zakon o izvrševanju proračuna določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Ta bo izplačan v petih razredih, glede na višino pokojnine pa se bo gibal od 130 do 440 evrov.

Še en zakon po vetu DS potrjen v parlamentu: sodno varstvo po izbrisih v bankah

Po vetu državnega sveta so s 47 glasovi za in 41 glasovi proti vnovič potrdil tudi vladni zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A do njegove uveljavitve bo preteklo še nekaj časa, saj je Banka Slovenije napovedala vložitev presoje njegove ustavnosti.

Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je zakon dopolnjen z utemeljitvijo javnega interesa. Zakon določa tudi izplačila pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov.