Vodstvo Zveze združenj borcev (ZZB) in udeležencev NOB Slovenije ugotavlja, da je med pogajanji o t.i. vojnih zakonih vladajoča koalicija z glasovanjem o ukinitvi zakona o financiranju ZZB dokazala, da se njene besede razhajajo z njenimi političnimi namerami in dejanji.
ZZB: Sodelavci okupatorjev ne morejo biti žrtve nasilja
Vodstvo ZZB navaja, da bi bilo v takšnih razmerah njegovo nadaljnje sodelovanje v razpravah o "pomiritvi" in "vojnih zakonih" smiselno le, če bo v zakonu o žrtvah vojnega nasilja nesporno določeno, da sodelavci okupatorjev ne morejo dobiti pravic žrtev vojnega nasilja in če bodo sredstva za financiranje ZZB, ki so določena v državnem proračunu, zagotavljala nemoteno uresničevanje programov. S svojim stališčem bodo seznanili tako svoje članstvo kot s posebnim pismom tudi vodstvo državnega zbora.
Borci še ugotavljajo, da je določba, ki jo vsebuje zakon in ki se na prvi pogled zdi pravična, ker uveljavlja enakopravnost, dejansko "zvijačno krivična". Kot navajajo, se strinjajo z enakopravnim obravnavanjem vseh veteranov in njihovih organizacij, ne glede na to, ali so bili udeleženi v narodnoosvobodilni ali pa osamosvojitveni vojni. Postavljajo pa vprašanje, zakaj je bilo treba ob tem ukiniti zakon o financiranju ZZB, ki v ničemer ne moti izenačevanja organizacij vojnih veteranov.
Odgovor na to vprašanje, pravijo, lahko najdemo le v zakonskem besedilu in ministrovi obrazložitvi tega zakona. Jasno je bilo namreč povedano, da bo glavno merilo za financiranje veteranskih organizacij njihovo trenutno število članov, ne pa dejavnost in sporočilnost v celoti. In ker je bila NOB pol stoletja pred vojno za Slovenijo, je starost članov ZZB v povprečju tudi skoraj pol stoletja višja od starosti članov drugih veteranskih organizacij. Z leti je pričakovati, da se bo število članov zmanjšalo, kar pomeni, da bo s časom ugasnila potreba po financiranju, še dodajajo.
Po njihovem mnenju ta korak vladajoče koalicije jasno kaže njene politične namene in cilje ter ga je zato potrebno obravnavati v širšem političnem kontekstu, ki je danes značilen za slovensko politiko. Medtem ko se na eni strani ponuja "pomiritev" in "partnerstvo", se na drugi zvijačno skuša uveljavljati revizijo zgodovine. To se je, opozarja vodstvo ZZB, pokazalo zlasti v zvezi s pogovori o "vojnih zakonih" pri predsedniku državnega zbora. Ob tem je vodstvo ZZB - v skladu s svojim stališčem - načelno soglašalo s predlogom noveliranih zakonov, kot osnovo za razpravo med parlamentarnimi političnimi strankami, seveda na temelju zgodovinske resnice.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.