Afera Bošnjak: očitno ne gre za osamljen primer

"Gre za nedopustno dejanje. Očitno smo odprli Pandorino skrinjico izjemno potencialno težkega koruptivnega tveganja in dejanja. Odzivi ljudi na ministrstvu in pisma so številni. Oglašajo se tudi drugi s podatki," je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal o aferi v UKC Ljubljana in odstopu nevrokirurga Romana Bošnjaka. Dodal je, da je njihov Urad za nadzor, kakovost in investicije 9. 3. v UKC Ljubljana poslal dopis, v katerem so vodstvo prosili, naj jim v zvezi s problematiko pošljejo račun, zapisnik in ostalo dokumentacijo. Do danes jim dokumentacije iz UKC Ljubljana še niso posredovali. Pojasnil je tudi, da afera odpira možnosti, da ne gre za osamljen primer, a da je pred takšnimi zaključki treba narediti natančno analizo stanja. 

"Jaz upam, da bodo pristojne institucije svoje delo opravile. Kar se tiče glede ministrstva za zdravje, se bomo takoj, ko bomo iz UKC Ljubljana prejeli potrebno dokumentacijo, in ko bomo lahko verodostojno ocenili stanje, lotili dveh zadev. Eno je ugotoviti, v kakšni meri je nevrokirurg zlorabil pooblastila in v kolikšni meri je to njegovo dejanje nekaj, kar bi moralo biti povsem nesprejemljivo. Drugi del pa je ugotoviti, v kolikšni meri gre za sistemski problem, v katerem se ta modus operandi izvaja še v drugih ustanovah."

Ob tem je obljubil, da bodo na ministrstvu zadevi prišli do dna. "Moja zaveza je, da v kolikor obstajajo visoka koruptivna tveganja – in danes vidimo, da so – moramo temu priti do dna. Potencialno bomo naredili tudi predloge glede tega, kako naj se v bodoče opravljajo samoplačniške storitve v javnih zavodih," je zaključil. 

Je Bošnjak večkrat posloval prek davčne oaze?

Kolikokrat je dr. Bošnjak posloval prek davčne oaze, na UKC še niso ugotovili. A ko na spletno stran Medical Tourism Reviews, ki bolnikom omogoča, da objavijo ocene in komentarje o svojih izkušnjah z zdravljenjem v tujini, napišemo ime podjetja iz Hongkonga, prek katerega je dr. Bošnjak izstavil račun makedonski družini, najdemo štiri komentarje iz leta 2015 in 2016. 

Trije bolniki se zahvaljujejo dr. Bošnjaku, dr. Figlu in dr. Jugoviću – še enemu slovenskemu kirurgu, ki naj bi dotične operacije izvedel na nemški kliniki v Bambergu. V zadnjem komentarju pa pacient, ki se je podpisal kot U. Kuhar, piše, da je zelo zadovoljen s storitvijo Klinikum medical Link, da je bil zdravljen na UKC Ljubljana, kjer so opravili slikanje in nato tudi možgansko operacijo. Da so bili dr. Bošnjak in njegova ekipa izjemni. Na isti dan je ta isti uporabnik pustil še eno oceno, in sicer za podjetje Konzilij d. o. o., ki ga je ustanovil Igor Bošnjak, neuradno brat nevrokirurga Romana Bošnjaka. Odziv UKC Ljubljana za omenjen primer še čakamo, prav tako ali je bil modus operandi pri pošiljanju predračuna enak kot v primeru makedonske družine. 

Kot je v petek pojasnil generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, je bil predračun predan družini prek samega ležečega zdravnika, tako da ni poslal uradno UKC predračuna. Minister Bešič Loredan pa je pojasnil, da zdravnik, ki je zaposlen v UKCL ali v katerikoli javni ustanovi, ne more računa za samoplačniško storitev predati sam. "Če je to res, je seveda to vprašanje za UKCLJ, ali vsi zdravniki to počnejo za samoplačniške posege, pa tudi po ostalih bolnicah," je povedal.

Iz UKC Maribor in SB Celje, kjer denimo z robotom pogosto tudi tujcem operirajo raka prostate, so nam odgovorili, da predračune vedno izstavita njihovi službi in nikoli kirurg sam. Je pa tudi tu ureditev precej različna. V primeru UKC Maribor predračun tujcem posreduje Center za odnose z javnostmi in marketing, v Celju pa Fakturna služba. 

Bošnjak je sicer makedonski družini šest tisoč evrov zaračunal za strokovno mnenje, a kot pravijo specialisti, je ta znesek visok. Po njihovem za kar nekajkrat presega znesek, ki ga navadno za ekspertno mnenje zaračunajo samoplačnikom. Temu je pritrdil tudi minister. 

"Tisti, ki delamo v zdravstvu, ki smo to počeli, vemo, da je neko ekspertno mnenje, če je zelo na široko napisano in zanj porabimo nekaj tednov, ga lahko zaračunamo od 1000 do 1500 evrov in od tega plačamo davke in vse ostalo," je povedal Bešič Loredan. 

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug pa je podajanje strokovnih mnenj označil za sivo cono. "Vsak zdravnik, ki dela v zasebni ambulanti popoldan, daje neko mnenje in to je neka siva cona, ki bo verjetno potrebna neke nadaljnje razprave," je povedal. 

'Zneski pogodb s svetovalci ne odstopajo od običajnih'

Minister se je na današnji novinarski konferenci odzval tudi na očitke glede pogodb s svetovalci, ki po skupni vrednosti presegajo milijon evrov. Povedal je, da so v letu 2022 oziroma od nastopa na funkcijo 1. 6. do današnjega dne na ministrstvu skupno izplačali 170.895,33 evra, pri čemer znesek vključuje vse davke in prispevke.

Za primerjavo je nanizal podatke svetovalnih pogodb njegovih predhodnikov. Minister za zdravje Janez Poklukar je v času svojega ministrovanja, ki je trajalo leto in tri mesece, sklenil 172 pogodb v vrednosti 1.261.175,79 evrov. Tomaž Gantar je ministrstvo vodil devet mesecev in v času svojega mandata sklenil 157 pogodb v vrednosti 1.464.254,66 evrov. Aleš Šabeder je sklenil 172 pogodb v vrednosti 1.154.217,46 evrov med marcem 2019 in marcem 2020, medtem ko je Samo Fakin v polletnem vodenju ministrstva sklenil 174 pogodb v vrednosti 979.530,43 evrov.

"Če pogledamo zneske, vidimo, da smo bili vsi ministri prisiljeni v sklepanje različnih pogodb in ti zneski ne odstopajo od običajnega," je povedal Bešič Loredan. 

Minister je povedal še, da so pripravili izhodišča za zakon o digitalizaciji in zakon o strukturni spremembi ZZZS. Z zakonom o digitalizaciji želijo predvsem razbremeniti delovno osebje, prav tako pa naj bi povečal varnost pacientov in omogočil transparentnost delovanja. "Želimo omogočiti enotnost in povezljivost podatkov v nacionalnem e-kartonu. Želimo večjo zasebnost in večjo moč pacientov pri samoodločanju o zdravstvenih podatkih," je pojasnil in dodal, da z zakonom pripravljajo teren za prihodnost. Zakon bodo sicer v parlamentarni postopek vložili po rednem postopku.

Glede zakona o strukturnih spremembah je povedal, da trenutno z različnimi deležniki še usklajujejo izhodišča zakona. "Na nek način gre za siamska dvojčka obeh zakonov. Če vpeljemo digitalizacijo v slovensko medicino, je treba tudi sprejeti strukturne spremembe na ZZZS, da bo zadeva v celoti implementirana," je še pojasnil. 

Ob tem je minister spomnil, da si osebno želi slediti vzoru estonske zdravstvene blagajne, ki je s popolno digitalizacijo dosegla transparentnost. Vsi izvajalci, ki imajo podpisano pogodbo z estonskim zavodom, so po besedah ministra dolžni pošiljati podatke o plačilu in izvedenih storitvah, vse to pa je nato objavljeno, poroča STA. "Če bi vseh 26 bolnišnic danes med sabo videlo, koliko denarja dobijo od ZZZS in kaj za to storijo, sem prepričan, da bi bila učinkovitost bistveno drugačna, kot je danes," je dodal minister. Meni še, da je, če želimo izničiti korupcijo v zdravstvu, to tudi edina pot.